{"id":3265,"date":"2012-09-20T09:28:18","date_gmt":"2012-09-20T08:28:18","guid":{"rendered":"http:\/\/students-mobility.ung.si\/?p=3265"},"modified":"2012-09-20T10:23:23","modified_gmt":"2012-09-20T09:23:23","slug":"kaksna-moznost-za-psihoanaliticno-kliniko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mobility.ung.si\/?p=3265","title":{"rendered":"Kak\u0161na mo\u017enost za psihoanaliti\u010dno kliniko?"},"content":{"rendered":"<p>Zgodovinsko se je psihoanaliza v Sloveniji uveljavila kot teorija v navezavi na druga podro\u010dja, npr. filozofijo, antropologijo, umetnost, politiko, kar je \u017ee od Freuda dalje povsem legitimna orientacija, ki tvori &#8220;idealno psihoanaliti\u010dno univerzo&#8221;. Medtem ko pri nas na podro\u010dju klinike prevladujeta psiholo\u0161ki in psihiatri\u010dni pristop, pa se je drugod po svetu razvila tudi lacanovska psihoanaliti\u010dna praksa. Neposredno izkustvo z njo me je privedlo do prepri\u010danja, da je v prvi vrsti potrebno raz\u0161iriti misel o tem, \u010demu psihoanaliza slu\u017ei, za kaj pravzaprav gre. In kot ni Lacan nikdar prenehal poudarjati &#8211; gre za subjekta. Subjekta, ki se soo\u010da s simptomom, ki mu povzro\u010da bole\u010dino. Subjekta z njegovimi \u017eeljami in njegovim partikularnim na\u010dinom u\u017eivanja. Analitik tukaj nastopi kot garant vednosti, kar obenem predpostavlja izni\u010denje te pozicije, analizantu pa omogo\u010di zadovoljiv izhod iz analize.<br \/>\nEdina mo\u017enost formacije psihoanalitikov obstaja v tujini, zlasti v Parizu. Sama sem opravljala sta\u017e v bolni\u0161nici Aubervillers &#8211; Clos Benard, ki je znana po tem, da kot ena redkih uradnih institucij izvaja analiti\u010dno kiniko v povezavi z l&#8217;Ecole de la Cause Freudienne. Tam sem pet mesecev spremljala delo analitikov in obiskovala niz prezentacij primerov. Ve\u010dji del sta\u017ea sem posvetila delu na oddelku za otroke in mladostnike, kar je glede na aktualne strokovne razprave o avtizmu oz. avtisti\u010dnih otrocih v ospredju zanimanja psihoanaliti\u010dne skupnosti.<br \/>\nOstali sta\u017eisti prihajajo iz dr\u017eav, kjer je psihoanaliza \u017ee uveljavljena praksa, zlasti iz Argentine, Brazilije, \u0160panije in Rusije. Z njihove strani je bilo nemalokrat zaznati za\u010dudenje nad tem, da Slovenija s svojo svetovno znano ljubljansko lacanovsko \u0161olo \u0161e nikdar ni posegla v polje klinike. Zato si \u017eelim, da bi se v prihodnosti tudi pri nas odprle institucionalne mo\u017enosti za njeno uveljavitev, saj njeni u\u010dinki krepko presegajo domet kognitivne psihologije in medikalizirane psihiatri\u010dne terapije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodovinsko se je psihoanaliza v Sloveniji uveljavila kot teorija v navezavi na druga podro\u010dja, npr. filozofijo, antropologijo, umetnost, politiko, kar je \u017ee od Freuda dalje povsem legitimna orientacija, ki tvori &#8220;idealno psihoanaliti\u010dno univerzo&#8221;. Medtem ko pri nas na podro\u010dju klinike prevladujeta psiholo\u0161ki in psihiatri\u010dni pristop, pa se je drugod po svetu razvila tudi lacanovska psihoanaliti\u010dna [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":104,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[564,565,186,562,563],"class_list":["post-3265","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-outgoing_students","tag-aubervillers-clos-benard","tag-bolnisnica","tag-francija","tag-psihoanaliza","tag-subjekt"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/104"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3265"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3265\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3278,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3265\/revisions\/3278"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3265"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3265"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mobility.ung.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}