Pr men je pa tko:
pršu na Kanarce, brez stanovanja, pojma nism mel kam grem, ne govorim jezika, mel sam hostl rezerviran za par dni. Men je ful pomagal k smo mel organizeran Wecome week, pa so nam pomagal pr iskanju stanovanj, razkazal mesto in podobno… Tko da prvi tedn je bil mal bol stresen, ampak uspešn, najdu stanovane (230eur, 5min do plaže, rezgled na plažo… zmaga), spoznal en kup ljudi, mel par žurov in podobno… pol nej bi se pa začela šola, pa ni čist tko.. moj profesor (tuki delam raziskovalni projekt za diplomo) mi je predstavu projekt, zdej pa čakamo da se plima umiri da bomo loh vzorčil neke alge. Tko da sm že tretji tedn tuki, šolo sm pa praktično samo povohal. To pa ne pomen da nič ne počnem: standardni dan v mojem življenju ta moment je sledeč:
– vstajanje ob neki človeški uri cca ob 11h, umit zobe, zajtrk, kafica…
– pogledat mejle pa situacijo z morjem na netu
– it na plažo, pa probat srfat, čeprav zdele zadne par dni niso lih neki dobri pogoji..
– k se naveličam tega oz. me že vse boli, grem nazaj domov, kosilat, mal na net srfat
– po počitku si ponavad mal berem španščino, pa se jo bol ali manj uspešno probam učit
– zvečer sta pa dve variante a) da sm tok kisel od žura prejšn večer da ne morem nič, pa si pogledam kkšn film al pa nanizanko v španščini, pa grem zgodej spat ali b) da sm lih mal manj kisel od žura prejšn večer in uspem zbrat moči da grem spet ven…
Večina mojih dni res zgleda tko nekak, sam pomoje se bo to kmal spremenil k sm u petk zmenn da začnem z raziskavo… mi je pa profesor oblubu ba bom mel čas za srfanje in vse, poleg tega bom pa delal vzorčenje tud na drugih otokih, tko da bom mal potoval za študij. pa še profesor mi je reku da bom mel na konc znanstveno publikacijo, pa če hočem pridt delat podiplomca dol da on rab pomoč pr temu projektu… je vredno vsaj razmislt.
Splošn vtis tuki je pa sledeč:
– sm na morju, na nekih rajskih otokih, zrak ma cca 25°C, voda cca 20
– je presenetljivo pocen, sploh v kkšnih študentskih lokalih je pir 1eur, v trgovinah so cene primerljive z našimi
– ljudje so precej leni, nikamor se ne mudi, noben pretirano na dela pa tko…to mi paše.
Ne vem kaj nej še napišem… Ta izmenjava je tak mega Jackpot za moje pojme, da jo ful priporočam vsakmu, zlasti tuki na Kanarskih otokih, k jer točno tko kt se sliš (…NA KANARSKIH OTOKIH…).
To je to zaenkrat, če se mi bo kej zanimivga zgodil bom to napisu, uživejte še naprej v zimi, jst si grem neki skuhat…
Hasta el augusto… tal vez
