Gremo na izmenjavo, pridem v trgovino in hočemo hrano! Juhej! A pozor – par stvari, na katere velja vreči oko. Okej, okej, vem, vem, ko greste v tujino je treba spoznat hrano in njihovo kulturo, ipd. Drži, a vsak dan ne bom jedel portugalske zadeve, ker so določene sladke ko pri turkih, določene pa slane, ko da so skuhane iz oceana. Torej: skuta je tukaj bolj kot prestiž, količine so manjše, ker jo narežejo na kocke, posolijo in imajo za predjed. Skuto kot jo imamo mi, za burek recimo, dobite v kakem Aldiju – Hofer varjanta. Jogurt enako, ker večina portugalskega jogurta piše »naravni« a vsebuje tudi do 18% sladkorja. Fej, fuj! Slaščice so zaradi zgodovinskih dejstev o ženskah in nekih ovratnikih za katere so rabile beljak (poglejte v knjige) narejene predvsem iz rumenjakov, smetane in sladkorja. Ko sem portugalcem naredil orehovo potico so izvajali čudne obrede, saj pravijo, da ima premočan okus po orehih. Haha. Ribe! Ribe so cenejše od piščancev in ostalih zveri, ki jih poznamo doma. V ribarnici lahko dobite tudi precej globokomorskih vrst, ki jih doma niti videli ne boste. Obalna mesta imajo pogosto na obrobju parke, kamor se pripelješ z avtom in imaš javni žar. Ja, javni žar, totalno nora, odbita, kul ideja! Vzameš svojo rešetko in roštiljaš ribo! Perfektno popoldne po napornem študiju!