Živjo!

Namen moje izmenjave namreč ni študij ampak praktično usposabljanje, tako da zdaj večino časa preživim v prostorih laboratorija za fotoemisijo tržaškega sinhrotrona ELETTRA.

Za tiste, ki vam smisel življenja ni dihati z najnaprednejšo tehnologijo naj povem, da je sinhrotron vrsta pospeševalnika, ki se primarno uporablja kot vir svetlobe. Tako ja, žarnica z obsegom dobrih 200m in močjo par megavatov ter ogromnim računom za elektriko na koncu meseca. Dobrodošli v svetu visoke znanosti ^^

In kako zgleda delo v tako velikem laboratoriju? Vsakodnevna rutina čiščenja zamazanih strojev in lovljenja podgan po kotih hitro mine… Haha, ok zdaj pa resno.

Foto elektronska spektroskopija je metoda z katero lahko izmerimo energije posameznih obrital elektronov v atomih, ki odletijo iz atomov, ko na njih posvetimo z dovolj močno svetlobo. Ker se te energije za različne snovi razlikujejo lahko določimo kateri elementi sestavljajo opazovane vzorce in kar je trenutno najbolj »in«, preizkušamo nanostrukturirane materiale za namene boljše prihodnosti. Če se vam zdi vse skupaj preveč  zakomplicirano vprašajte svojega profesorja (profesorico) fizike za dodatno razlago:P

Sam delam v skupini italijanskega nacionalnega raziskovalnega združenja (cnr.it), ki jo sestavljata dva italijanska raziskovalca, post-doktorska raziskovalka ruskih korenin in seveda vodja skupine. Presenetljivo je, da vsi govorijo spodobno angleščino, nekaj kar je po stereotipnih predstavah zahodnih sosedov nedojemljivo, ampak res! Sicer je ustanova izrazito mednarodno orientirana zato bi bilo to za pričakovati, kar mene in moje patetično znanje italijanskega jezika res ne preveč moti ^^. Pri določenih eksperimentih sodelujejo tudi zunanji/gostujoči znanstveniki in med samim delom se najde dovolj časa za debate o povsem človeških zadevah, da ne bo kdo mislil, da je edini dovoljen jezik množicamnerazumljivamešanicastrokovnihizrazov.

Delavni ritem ni preveč hud, 5min nastavljaš postopek in potem različna časovna obdobja čakaš (od 30 sekund do ure in pol), da se stvar zaključi :D. Na veliko žalost ni vedno tako in je kar veliko stvari za postoriti, se naučiti raznih postopkov itd. Na trenutke monotono ampak tako pač je. Vsekakor pa odličen vir izkušenj in naložba v prihodnost kot bi napisali v kakšno reklamo. Veliko lučko si delimo z sosednjo raziskovalno postajo, zato potekajo eksperimenti v tedenskih izmenah, v tednu, ko ne opravljamo raziskav se čas porabi za popravila/nastavitve opreme, priprave za naslednji eksperiment ali pisanje poročil/člankov za opravljeno delo,…  oz. analizo rezultatov za mojo diplomo, ki naj bi bila dokončana pred koncem poletja.

Tako pa zgleda osrednji del raziskovalne opreme, podrobnosti dosegljive na netu če koga zanima… http://www.elettra.trieste.it/elettra-beamlines/vuv.html In resno, sosedi imajo dobesedno vso opremo pobarvano v rozasto… (če niste opazili okna na fotografiji).

Za naslednjič obljubim skupinsko, še fotko cele skupine.

LP, Blaž