Perpignan – Splošno

Univerza v Perpignanu je dokaj majhna, vendar je od njenih manj kot 10 tisoč študentov, okoli 3000 študentov iz tujine. Pri tem velik delež predstavljajo narodnosti bivših francoskih kolonij, predvsem iz Afrike, države Magreb, torej Arabci, ter Mavritanija, Senegal itd. torej črnci, prav tako pa je – kot vedno – prisotnih veliko Kitajcev ter Korejcev. Pozabiti ne smem omeniti tudi južnoameričanov, predvsem Kolumbijcev. Družba je tam vsekakor silno slikovita in daleč presega običajno, že sicer bogato pestrost Erasmus študentov.
Nekaj »statističnih« podatkov o slednjih; veliko je bilo Čehov ter Nemcev, precej Angležev, nekaj Dancev ter Poljakov, en Slovenec (moi! ;), vsega skupaj okoli 30. Od tega velika večina ženske. Od tega je velika večina študirala francoščino, nekaj jih je bilo na ekonomiji ali drugih podobnih vedah. Pravzaprav je bila ena, ki je podobno kot jaz po 4 letih francoščine na srednji šoli prišla v Perpignan študirati nekaj irelevantnega, umetnostno zgodovino. Jaz sem bila edina na znanstveni smeri.
Nasploh je bilo razširjeno mnenje, da je administracija tam precej počasna, vendar sem po drugi strani, v kolikor sem imela opravka z njo, lahko mirno počakala, da se stvari uredijo, brez običajne nervoze, ko kdo zamuja, ker je šlo vse v sproščenem tempu pravzaprav povsem zanesljivo naprej. Morda je res edini razlog, (da se mi zdi,) da me noben uradno ne obvesti o ocenah v primernem času le razlika v kulturah, ker hočemo mi čimprej vse »porihtati«. Kolikor mi je znano, imajo tam počitnice, tako da ni dvakrat za reči, da potrdila o opravljenih obveznostih ne bom prejela do septembra. Kdo bi se sekiral?

Posted in Outgoing students.

Tagged with Francija, Perpignan.

Comments Off on Perpignan – Splošno

By Veronika Rihar – January 26, 2012

Perpignan – uvod

Perpignan je majhno mesto na jugu Francije v pokrajini Languedoc-Roussillon okvirno 30 km od mediteranske obale, nedaleč od vznožja Pirenejev ter meje s Španijo. Z nekaj čez 100.000 prebivalci predstavlja francosko prestolnico Katalonije. Znano je po umetniku Salvadorju Daliju, ki ga je označil za center sveta, tradicionalni Sanchevi procesiji na sveti petek ter nasploh živahni kulturni mešanici Francozev in Kataloncev. Pomemben del kulturne dediščine predstavlja tudi bogata zapuščina Katarov, ki obsega nešteto gradov in obzidij, ki so zahvaljujoč dobri francoski politiki ravnanja s kulturno dediščino tudi izjemno dobro ohranjeni in dajejo močan pečat celotni regiji.
Podnebje je značilno mediteransko, veliko sonca, malo dežja, za Perpignan značilen pa je tudi zelo pogost in močan veter, kar blaži situacijo. Strog odklon od slovenskega okolja pri tem predstavlja hudo pomanjkanje gozdov v bližini mesta, kamor bi lahko človek odšel spočiti svoje na zelenje navajene oči.
Preprost in resničen razlog, zakaj sem osebno izbrala ta kraj, je, da poleg Pariza ni bilo druge francoske izbire, torej, seveda, že sklenjenega sporazuma, kakšnih preferenc glede predelov Francije pa nisem imela. Če so me o tem spraševali domorodci, sem do takrat že ugotovila, da bi lahko bila razlog moji izbiri kulturna slikovitost, čeprav iskreno povedano, zakaj bi šla ravno tja, prej sploh nisem pomislila.
Moj glavni cilj je bil izpopolniti se v drugem tujem jeziku, torej francoščini, ki sem se jo učila v srednji šoli. Seveda mi je bilo od vsega začetka jasno, kako je s Francozi in tujimi jeziki, kar se izkazalo za zelo resnično, ter da lahko pričakujem vsa predavanja zgolj in samo v francoščini. S takim drznim ciljem sem smelo zakorakala v tuji svet.

Posted in Outgoing students.

Tagged with Francija, Perpignan.

Comments Off on Perpignan – uvod

By Veronika Rihar – January 26, 2012

Portugalska in elektronsko cestninjenje

V prejšnji objavi na blogu sem pisal, kako nismo mogli ugotovit, glede elektronskega načina plačila cestnine. Sedaj lahko zmagoslavno oznanim, da je problem razrešen.

Tukajle so navodila in seznam avtocest, katere plačate elektronsko:

http://www.visitportugal.com/NR/exeres/D1F46576-727B-42CA-BA69-C33AFBA3D81C,frameless.htm

Torej, če prihajate iz Španije recimo po jugu direktno čez most za mejo, vas opozarjjao table, da morajo samo tuja vozila zaviti z avtoceste na nekaj, kar spominja na malo cestnino. Tam Vas kamere posnamejo in kartico, ki jo vstavite (mislim da Visa in mastercard) poveže z vašo registrsko tablico in tkao plačate avtocesto. Obstaja še par alternativnih metod.

Velja povedati, da so me domačini še vedno prepričevali, da turistom ne morejo izsilit plačila, da se lahko mirne duše peljemo po avtocesti brez plačila. Verjetno gre nekaj časa (tako kot pri nas vinjete), a če te dobijo je vprašanje kazni. Omeniti velja tudi uredbo, ki je letos stopila na veljavo po izmenjavi podatkov o vozilih ipd. med članicami EU. Jaz sem se (zaenkrat) vozil brezplačno. (z izjemo kazni na AC s klasičnim načinom plačila- beri prejšnji blog ;))

Posted in Outgoing students.

Tagged with avtocesta, Caldas da Rainha, Erasmus, madmax.

Comments Off on Portugalska in elektronsko cestninjenje

By Damir Grbanović – January 1, 2012

Erasmus Intensive Language Course 2011 (EILC)

From 5th to 23rd September 2011 two Erasmus Intensive Language Courses of Slovene (EILC) took place at the University of Nova Gorica. EILC courses are funded funded through the Lifelong Learning Programme of the European Commission* and are designed for foreign Erasmus students who intend to spend their Erasmus study period at one of the Slovene universities.

The university hosted 28 students from 11 different countries – the Czech Republic, Poland, Turkey, Montenegro, Slovakia, Finland, Germany, France, Portugal, Spain and the UK.

The courses were carried out on the beginner’s (A1) level, developing all four types of the students’ skills – speaking, listening, reading and writing. The objective of the course was to teach foreign students basic expressions, vocabulary as well as basic grammatical structures of the Slovene language in order to develop the students’ linguistic ability to function in everyday conversational situations in the local environment.

On the first day, the university organised the so-called “Welcome Day”, where the students got all the necessary information about the course programme, extra activities organised, the university and the Nova Gorica region. The students also got the so-called “info packs” containing brochures, maps and other useful materials.

In the mornings, the students were busy with lectures. They had 60 hours of lessons altogether, 4 per day. Besides teaching the students Slovene, the University has a policy to offer the EILC participants the possibility to experience Slovenia in every possible way; from learning about the Slovene culture, history and traditions to encouraging the students to learn about the EILC participant countries by socializing with each other and organising common trips, sports events, parties, etc.

Some of the main extra activities, organised by the University were:

– the trip to the Postojna cave and the Predjama castle

We visited the mysterious Karst region, famous for its underground caves, with the Postojna cave perhaps being the most attractive cave in the world. Visiting the adjacent Predjama castle is a must – an imposing medieval castle, built in the rock face, partly in a cave is an unforgattable experience. And the students also loved to hear the legend about the castle’s most famous inhabitant, the knight named Erasmus (what a coincidence;)).

– the Soča river rafting trip

– the trip to Lake Bled

Lake Bled, located in the Julian Alps, is a real jewel in all respects. A crystal-clear lake with a charming little island with a church on it lies in beutiful nature amid high mountains. The island with the church (containing the famous wishing bell, by the way) can be reached by special wooden boats. The lake is dominated by a medieval castle sitting on the top of the rockface next to the lake itself. The students took a stroll around the lake, visited the castle, some of them decided for rowing in the lake … In the town of Bled, they enjoyed the famous Bled cream cake and finally returned to Nova Gorica by train travelling through the amazing Soča valley.

– the traditional “wine tour” – grape picking in the university’s vineyard and wine tasting at the School of Viticulture and Enology of the University of Nova Gorica

We live in a wine-growing region and therefore we offered the students a unique opportunity to learn about wine-making and wine itself. The School of Viticulture and Enology of the University of Nova Gorica hosted the EILC students – first in the university’s vineyard, where the students learned all about grapevines and grape-picking and took part in the traditional process of harvesting. The students enjoyed picking (and also eating, of course) grapes and learning how the grapes are turned into wine. At the School of Viticulture and Enology we had a great wine-tasting session, where we learnt all about different types of wine, making wine and serving wine as well. We tasted various samples of wines produced by the University Estate – the Vilina wines. A walking tour around the town of Ajdovščina followed. We visited the Roman remains in the old part of the town and enjoyed locally produced delicious icecream. The trip continued by driving to Goče, a charming little village, and visiting a small local winery, Cejkotova domačija. Our dinner – old regional traditional dishes were served in a great setting – an old, restored house with a homely atmosphere and a lovely terrace, from where we could admire the view of the hills, covered in vineyards, and the old, still preserved part of the village. Finally, the owner of the winery took us to his centuries-old wine cellar and in the candle light we could relax and listen to his stories and local legends about wine.

The University also offered the students assistance with organising private trips or helped them find accommodation facilities for the study period that followed their EILC.

We are glad to confirm that all the EILC students have successfully completed the course of Slovene and received an official certificate with the assigned ECTS. We sincerely hope the knowledge gained will help them in the future.

Moreover, we are happy to hear that the students are still in touch with each other and that long-lasting friendships have been formed. We are looking forward to hearing about the students’ reunions and hoping that you are enjoying your Erasmus period in Slovenia.

If you are a foreign student planning to spend your Erasmus period in Slovenia, we warmly recommend you to attend a free EILC course of Slovene at the University of Nova Gorica.
Click for more info

*Disclaimer: The sole responsibility for the content of this publication lies with the authors. The European Commission is not responsible for any use of the information contained therein.

Posted in Others.

Tagged with EILC.

rev="post-1989" 1 comment

By Veronika Piccinini – December 14, 2011

PRAGA / Ahoj!

Torej, danes sem končno pofotkala še ostali del stanovanja (z izjemo cimrine sobe hehe).

Odkrila sem, da imam na poti do postaje eno super češko pekarnico, pa tudi to da zraven postaje živi moj novi prijatelj Nick, tako da že vidim svoja dva nova obvezna postajališča. Nick mi je celo tako zaupal, da mi je dal svoje ključe od stanovanja in rekel, da lahko pridem kadar želim. V

čeraj je najin maroški večer uspel, in prav prijetno sem bila presenečena nad njim. Dogovorila sva se, da prinesem danes k njemu laptop, da porpavi neko zadevo, ki mi ves čas nagaja in da mi malo uredi mojo spletno stran. Si jo že dalj časa želim updateati. Jutri pa bom k njemu prinesla svoj projektor, saj ima veliko več prostora kot jaz, tako da bomo lahko gledali filme na veliko večji steni.

Dogovorila sva se, da se odpeljeva čez vikend nekam izven prage z avto in imava piknik na kakšnem češkem griču. Končno malo narave!

Spoznala sem še eno čehinjo Marijo, ki je fotografinja in me je že povabila k sebi v temnico, tako da sem zelo vesela, da sem s sabo vzela svoj star analogen fotoaparat! Praga je popolno mesto za analogne fotografije!!

Z Nickom sva se tudi že pogovarjala, da bi nekaj posnela in včeraj sem dobila zanimivo idejo. Ampak jo še ne povem, počakati moram, da zapade sneg. Nick pravi, da bo kmalu snežilo. Jaz pa ne vem od kje je dobil to idejo, saj je zunaj zelo sončno. Je pa res samo 22 stopinj in se poletje zaključuje. Včeraj sva ugotovila z Nickom, da imava oba rada balet in opero, tako da komaj čakam, da jo obiščeva. Čehi so znani po dobri klasični glasbi in baletu, po mestu velikokrat opazim plakate, ki vabijo na koncerte in predstave.

Trenutno pijem kavo in razmišljam, če bi si oblekla nogavice. Malo mi je hladno. Čakam, da bo ura 6, da Nick konča iz službo in grem lahkpo na obisk. Po pragi sem se danes že malo sprehajala, pa mi je vseskupaj malo čudno, če hodim sama in nikogar ne poznam. Bom z raziskovanjem ulic še malo počakala, časa imam na pretek.

Končno lahko malo lenarim, že dolgo nisem imela toliko časa na razpolago. Kar je obenem čudovito in tudi malo strašljivo. Ampak počasi ta občutek izginja, veselim se naslednjih dni, tednov in mesecev.

Še ta opazka: vse na češkem je zelo trdo! Postelja, stoli, kavči … Pogrešam nekaj mehkega! Rada spim na mehki postelji, tole pa je trdo kot oreh. Ampak se bom že navadila, vsak dan je lažje.

In ja, dejansko drži ta izrek, da je nekaj češko – včeraj sva se smejala z Nickom, ker so njemu ravno prebelili stanovanje, pa sva ugotovila da so delavci uporabili najcenejšo barvo na svetu, kot da bi premazali samo z apnencem. Čisto češko res, bova sama prebarvala v naslednjih dneh, ta teden bova določila barve, ne bo ostalo samo pri tipični beli …