Večina izmenjave je že minila. Večina ljudi je že odšla domov ali se pripravlja na to in z vsakim trenutkom postaja vse bolj zapuščeno.
Organizacija transportov tukaj predstavlja vrsto izziva. Ko želiš potovati, obstajajo železniške in avtobusne povezave kot v vsaki državi. Zanimivo postane ko rabiš določene informacije.
Če greš na okence železniške postaje, tam ponavadi delajo starejše gospe, ki ponavadi ne znajo angleško. Zato je dobro, da se naučiš nekaj osnovnih romunskih besed, ki bi ti pomagale pri komunikaciji, ali najdet nekoga, ki bi znal oba jezika, da bi ti pomagal pri prevodu. Obstaja spletna stran, ki je precej dobro preskrbljena s podatki in ima večjezično možnost, navedene so cene za vsako varijanto, vsi prestopi, vrste vlako, ipd. Edina pomankljivost je da nimajo navedene mednarodne povezave. In čeprav najdeš mednarodne povezave preko drugih spletnih strani, spet moraš it na okence in vprašat za ceno, pri čem pridemo na začetek s komunikacijo!
Na glavnih avtobusnih postajah, katerih je v vsakem mestu več kot ena, pa ni informativnih okenceh. Na določenih postajah imajo okence pri katerih kupiš karto in pri njih lahko vprašaš za dodatne informacije. Če pa jih nimajo, moraš vprašat mimoidoče za informacije in karto kupiš pri vozniku. Na postajah ponavadi imajo table z voznimi redi, katere so včasi izlizane, pa so določeni podatki nerazvidni. Spletna stran obstaja, samo za določene destinacije ni nobenih podatkov ali so nepopolni in neregularno obnovljeni. Zato se je fajn glede njih pozanimati pri lokalnem prebivstvu, ki je seznanjen s tem.
Mlajše prebivalstvo (študentje, srednje šole ipd.) so bolje seznanjeni z angleškim jezikom. Zato je bolje njih spraševati po določenih informacijah. Samo je treba v obzir vzet katere informacije se sprašujejo. Če pa jih vprašaš če znajo angleško, večinoma se zgodi da ti povedo da ne znajo govoriti. Potem jih v infinitivu vprašaš in s pantomimo si pomagaš, da bi bolje razumeli kaj te zanima, in ko na koncu zastopijo kaj želiš, ti s savršenim angleškim akcentom in savršen stavkom odgovorijo na vprašanje. Kaj je razlog, da v začetku niso hteli odgovoriti ne vem. Eni pravijo, da niso dovolj samozavestni da vedo angleško. Karkoli naj bi razlog bil, v vsakem primeru ni treba obupati pri »No«, ker v večini primerov ti vsaj nekako lahko odgovorijo in pomagajo.
Baje da so se starejše generacije učile francosko in nemško, in da jim je lažje govoriti tiste jezike. Žal te informacije nisem mogla preveriti, ker nobeden od teh jezikov ne poznam toliko dobro, da bi lahko v njih komunicirala. Dejstvo pa je da se jim je lažje naučiti latinskih jezikov, ker tudi romunski jezik spada v to skupino jezikov (pač korenine od tod prihajajo). Tako da če kdo govori kateri od teh jezikov, bo imel več sreče z razumevanjem romunskega jezika in se bo lažje sporazumel z lokalnim prebivalstvom.
Še ene od zanimivih informacij: Železnice so ponavadi bolj počasne in bolj drage od avtobusov. Cene kart vlaka variirajo od časa odhoda vlaka. Če je vreme največjega prometa, so tudi karte bolj dražje. Cena pa se zmanjšuje z zmanjševanjem prometa.
Medkrajevni avtobusi, poleg navadnih velikih avtobusov za 50 oseb, so lahko tudi minibusi za 10-15 oseb. Če želiš določen avtobus ujeti moraš pridet na postajo vsaj pol ure pred odhodom, ker se zelo zlahka zgodi da ne bo več placa v avtobusu in pri tem moraš počakati na naslednjega. Lahko tudi brezplačno rezerviraš in na ta način zagotoviš svoje mesto. Telefonska št. pa se ponavadi nahaja na spletni strani. Prevozniki večinoma znajo malo angleškega, pa se da nekako sporazumet, za ziher je pa če dobiš kakšnega romuna, ki bi lahko komuniciral z njimi. Na spletni strani avtobusov, so ponavadi navedene informacije za najbolj pogoste relacije. Glede na to da imajo več kot eno glavno postajo, zraven so tudi mape na katerih so označene lokacije avtobusne postaje, ime in naslov, da bi znali na kateri konec mesta je treba pridet.
Kakorkoli obrneš, potovanje po romunskih cestah predstavlja pravo doživetje. Čeprav v določenih trenutkih imajo »balkan stil» organizacije, so zelo natančni in točni. Kar za večino taxistov ne morem povedati. Tukaj vlada stil »Zvišaj ceno čim več se da, če vidiš da je tujec!«. Zato se je za taxi prevoze dobro prej pozanimati kako in kaj stvari stojijo, da ne bi zaračunavali nepotebne svote denarja.
