V petek so potekale še celodnevne priprave, zadnja opravila, pakiranje ter misija nemogoče…kako spraviti 20kg stvari v en kufer za 5 mesecev, ki pa niso samo obleke pa še ženska sm :)! Jah, na koncu je bilo 32kg in doplačilo, ki je bilo dražje kot sama karta, skromnost je dobra vrlina.
Sobota, 5:30, odhod na Brnik. Za dobro jutro dobim en konkreten ocvirk, zame ni letalske karte do Londona! Kaj pa zdaj, nič jasno in zmeda! Prideš nič slabega sluteč s sprintanim comfirmation mail-om, kjer piše da si kupil karto, oni pa nimajo zate karte…no comment. Še dobro, da je bil z mano financ minister – očka, ki mi kupi novo karto, 2-krat dražjo in še doplačilo za pretežko prtljago…dobro jutro Tamara, not really. Po vsej zmedi že tečem proti letalu, saj čez 20min že odfrči, nekaj krokodiljih solz ob odhodu in že sedim ob oknu na poti v London, s prazno glavo in pogledom na prelepe zasnežene Alpe, kjer dojameš, da dejansko ni več divjine (brainstorming na podlagi predmeta Varstvo narave).
London-Gatwick, dež, megla in angleži. Še 3 ure do naslednjega leta za Newquay, angleška surferska prestolnica. K sreči imajo karto zame :). Ob 15ih pristanem v Newquay, kjer me je čakal Theo, kolega od Janeza, ki sta se spoznala na Tajskem…kako je svet majhen. Že se soočim s tipičnim angleškim vremenom – dež, vožnjo po levi strani, ki me popolnoma mede in v pol urce sva na recepciji na kampusu, kjer mi dajo ključe od sobe in sledi vselitev.
Dogodki se umirijo in upočasnijo, sedaj se lahko posvetim detailom. V sobici sem sama z razgledom na zaliv, ocean ter nad njim se dvigajoče podeželjske hribčke. Sobica je prostorna, v njej imam svojo kopalnico, telefon, internet, zakonsko posteljo…beri: welcome to join me ;), ves možen komfort. Kuhinjo si delim s 6imi študenti, ki pa trenutno še niso vseljeni, tako da doživljam socialno izolacijo.
Ponedeljek, 18.1.2010, prvi šolski dan, vendar zame nimajo pripravljenega urnika, ker vsi ostali Erasmus študentje pridejo šele prihodnji teden, tako da no such luck for me. Ne razumem sicer, zakaj me o tem niso obvestili, ampak, če ne drugega teden za aklimatizacijo na zunanje okolje. Poleg dežja, smo imeli tudi 2 dni sonček in pa 11°C, tako da ni mraza. Nasplošno so vsi prijazni in pripravljeni pomagati in imajo močan naglas, tako da se moram konstantno koncentrirat, da jih popolnoma razumem…I just love American english.
Še kratek opis samega kampusa in mesta. Kampus je odmaknjen 20min hoje ali 10min vožnje z avtobusom od mesta in se razprostira nad mestom na podeželju. Je majhen in zelo lepo urejen. Študentov mrgoli, pravijo, da je v mestu toliko prebivalcev kot je študentov. Tudi mesto Falmouth sem si že grobo ogledala, ki je prav tako majhno, vendar zelo lepo in staro z nekaj trgovinami, lokali ter Domino’s, picerija ameriškega izvora, z dostavo na dom s posebnimi ugodnostmi za študente. Moram povedat, da me je picerija razveselila, saj me spomni na lepe trenutke iz Amerike pa tud pica je dobra!
Zaenkrat zaključim s tem do naslednjič…
Cheers
Zanimivo ,… tole si pa bom bookmarkal,… alpa kar shranu post.
Ali si že dobila kompanijo?