Turčija, Izmir

V tem šolskem letu sem pridobila možnost študija v Turčiji, na Univerzi za ekonomijo v Izmirju. Čeprav sem mesto enkrat obiskala že leto dni prej, so občutki navdušenja in zmedenosti in strahu prisotni pred vsakim večjim potovanjem. Sama misel na celoletno življenje v novem okolju, kjer ne govoriš domačega jezika, je zaskrbljujoča, a hkrati polna navdušenja.

Pred odhodom seveda nisem vedela, kaj natančno pričakovati, čeprav sem mesto že poznala iz krajšega obiska.
Ob prihodu v Izmir me je najprej navdušilo živahno mesto, polno ljudi, ki so zelo sproščeni in odprti. Prispela sem nekaj mesecev pred začetkom izmenjave, da sem si lahko vzela čas za spoznavanje kulture in mesta. Odpravila sem se ogledat znamenitosti kot so saat kulesi, Agora ter znameniti bazar, kjer sem posnela nekaj fotografij in vadila govorjenje turškega jezika. Že po nekaj ulicah so mi ponudili skodelico čaja in mi zastavili na stotine vprašanj o moji državi. V Turčiji se na splošno počutiš zelo dobrodošlega, kar je za nas Slovence precejšen kulturni šok, saj smo veliko bolj zadržani in nismo vajeni take komunikacije med neznanci na ulici. Seveda moraš vedno biti previden saj se po prvi tuji besedi cene zvišajo.
Študij na univerzi je potekal po drugačnem sistemu, kot smo ga vajeni doma, odnos med profesorji in študenti je veliko bolj sproščen, sploh na oddelku za film. Turški študentje so imeli veliko strahu pred govorjenjem angleškega jezika, kot sem pričakovala, zato sem se takoj vpisala na ure turškega jezika. To je odprlo veliko novih pogovorov med ljudmi, čeprav so moji stavki še vedno nepravilni in z močnim naglasom. Prav na urah tujih jezikov so se pokazale največje možnosti za prijateljstva, saj smo bili vsi tujci in smo se povezali prek spoznavanja nove kulture, jezika ter domotožja. Najbolj sem se zbližala z dekletoma iz Japonske in Koreje skupaj smo raziskovale mesto in si med seboj delile svoje kulture. Kasneje se nam je pridružila še Turkinja, kar nam je bilo v veliko pomoč, saj smo lahko Turčijo spoznavale skozi oči nekoga, ki tam živi.
Erasmus seveda ni le študij, čeprav sem veliko časa namenila učenju in predavanjem. Velik del izkušnje predstavljajo tudi nova medkulturna prijateljstva, spoznavanje države in kulture ter učenje novega jezika. V prostem času sem obiskala številna mesta, preizkusila tradicionalno turško hrano in spoznala običaje, ki se precej razlikujejo od naših. Prav ti trenutki in daljši čas, preživet v državi, so mi omogočili, da sem Turčijo spoznala na veliko bolj pristen način.
Seveda ni vedno šlo brez težav. Dnevno sem se srečevala z jezikovnimi ovirami, birokracijo, včasih tudi z domotožjem in kakšnimi predsodki. Kljub temu sem prav skozi te izzive postala bolj samostojna, prilagodljiva in samozavestna (velja za vse drugo razen za Turški jezik, ta me še vedno straši).
Zdaj, ko gledam nazaj, lahko rečem, da je bila ta odločitev ena najboljših glede študija in novih izkušenj. Poleg akademskega znanja sem pridobila nepozabne spomine, prijateljstva z ljudmi z vseh koncev sveta in predvsem drugačen pogled na življenje.

-Ana Tia Hohkraut