Categories
- Incoming staff (4)
- Incoming students (7)
- Others (34)
- Outgoing staff (3)
- Outgoing students (233)
University of Nova Gorica
Posted in Outgoing students.
Comments Off on Charcotova predstavitev histerije v bolnišnici Salpetriere, 1887
– September 20, 2012
Zgodovinsko se je psihoanaliza v Sloveniji uveljavila kot teorija v navezavi na druga področja, npr. filozofijo, antropologijo, umetnost, politiko, kar je že od Freuda dalje povsem legitimna orientacija, ki tvori “idealno psihoanalitično univerzo”. Medtem ko pri nas na področju klinike prevladujeta psihološki in psihiatrični pristop, pa se je drugod po svetu razvila tudi lacanovska psihoanalitična praksa. Neposredno izkustvo z njo me je privedlo do prepričanja, da je v prvi vrsti potrebno razširiti misel o tem, čemu psihoanaliza služi, za kaj pravzaprav gre. In kot ni Lacan nikdar prenehal poudarjati – gre za subjekta. Subjekta, ki se sooča s simptomom, ki mu povzroča bolečino. Subjekta z njegovimi željami in njegovim partikularnim načinom uživanja. Analitik tukaj nastopi kot garant vednosti, kar obenem predpostavlja izničenje te pozicije, analizantu pa omogoči zadovoljiv izhod iz analize.
Edina možnost formacije psihoanalitikov obstaja v tujini, zlasti v Parizu. Sama sem opravljala staž v bolnišnici Aubervillers – Clos Benard, ki je znana po tem, da kot ena redkih uradnih institucij izvaja analitično kiniko v povezavi z l’Ecole de la Cause Freudienne. Tam sem pet mesecev spremljala delo analitikov in obiskovala niz prezentacij primerov. Večji del staža sem posvetila delu na oddelku za otroke in mladostnike, kar je glede na aktualne strokovne razprave o avtizmu oz. avtističnih otrocih v ospredju zanimanja psihoanalitične skupnosti.
Ostali stažisti prihajajo iz držav, kjer je psihoanaliza že uveljavljena praksa, zlasti iz Argentine, Brazilije, Španije in Rusije. Z njihove strani je bilo nemalokrat zaznati začudenje nad tem, da Slovenija s svojo svetovno znano ljubljansko lacanovsko šolo še nikdar ni posegla v polje klinike. Zato si želim, da bi se v prihodnosti tudi pri nas odprle institucionalne možnosti za njeno uveljavitev, saj njeni učinki krepko presegajo domet kognitivne psihologije in medikalizirane psihiatrične terapije.
Posted in Outgoing students.
Comments Off on Kakšna možnost za psihoanalitično kliniko?
– September 20, 2012
WORK!
Kot sem že omenila, sem se že pred prihodom na Samos zavedala, da bodo pogoji za delo po vsej verjetnosti bolj preprosti kot ne. Moje predstave so se potrdile, še celo preveč. K preprostosti se je priključila še neučinkovitost in grška počasnost (na to smo se še nekako navadili in jo sprejeli kot narodno značilnost ter se ji, priznam, po nekem času tudi sami vdali in jo delno posvojili), kombinacija vsega tega pa je pogosto zaustavljala napredek projektov, ubijala delovno vnemo (ki smo je bili študenti hvala bogu precej polni) in oteževala delovne pogoje, ki že tako niso bili idealni, še posebno za ljudi, ki so za izpeljavo svojega projekta potrebovali določeno (npr. laboratorijsko) opremo, transport ali kaj drugega. Pri delu si moral biti samostojen (kar seveda v osnovi nikakor ni slaba stvar), iznajdljiv, potrpežljiv in vztrajen. Sama sem dobila žalosten občutek, da organizacija (njeni vodilni!) srednje če ne zelo slabo izkoriščajo potencial, ki ga predstavljamo mlade izobražene in novega znanja ter izkušenj željne prostovoljske glave ter da se veliko (kljub oviram precej dobro narejenega) dela žalostno porazgubi v zmedi, ki JE Archipelagos. Kljub vsemu oz. prav zaradi vsega imam občutek, da sem nabrala nove koristne delovne izkušnje, se naučila dela v skupini, usklajevanja, dogovarjanja, načrtovanja, vzponov in padcev, kaj (na kakšno gromozansko srečo) je podpora team-a in kaj so opcije ko se znajdeš ujet pod neugodnim delodajalcem oz. šefom. Ob koncu sem Archipelagos-u hvaležna za (skoraj) vse kar sem lahko v treh mesecih potegnila iz življenja in dela z njimi, iskreno jim želim uspeha pri projektih varstva Grškega morja in biodiverzitete, kot prvo pa jim jih pozivam (tokrat od daleč, v mislih, ker sem od blizu in na glas žal obupala), da spremenijo trenuten odnos do ljudi, ki so njihova življenjska in pogonska sila – do (premalo!) zaposlenih in prostovoljcev, naj se zresnijo, naj spet najdejo svoje idejno bistvo, ravnotežje med velikimi obljubami in mnogo skromnejšimi dejanji. Trenutno stanje organizacije je precej (preveč) daleč od idealnega. Krivda pa (primarno in v večini) leži na vodstvu (in ne povsod drugod, kar vodstvo poizkuša predstaviti kot dejstvo in se pri tem že kar žalostno smeši) in vseskupaj se ne bo dobro končalo, če se stvari korenito ne spremenijo. Good luck!
Posted in Outgoing students.
Comments Off on Erasmus praksa v Grčiji, vol. 3
– September 14, 2012
Lokacija in ljudje – dve najsvetlejši točki moje prakse!
Samos je krasen otok in mi je močno prirasel k srcu, posebno ker je nenavadno zelen in prav zaradi tega drugačen od večine ostalih Grških otokov. Navdušujoča je tako hribovita, gozdnata notranjost otoka kot obala s številnimi krasnimi plažami in osvežilnim mediteranskim morjem, ki ga obliva in povezuje z le kakšen kilometer oddaljeno Turčijo. Prehodili, prevozili, preštopali in preplavali smo ga po dolgem, počez in naokoli – nikoli nas ni razočaral!
Na Samosu je locirana glavna baza organizacije Archipelagos, kamor prihajajo prostovoljci (večinoma študenti) iz vsega sveta, da bi se preizkusili v praktičnem delu, usmerjenem v varstvo okolja in narave, na množici različnih področij. Ena izmed njih sem bila torej tudi jaz, pridružila pa sem se ekipi morskih raziskovalcev. Sprva sem živela s skupino približno 15 ljudi, ki je med poletjem nenadno narasla na približno 40 ljudi. Zrasli smo v veliko, močno povezano, a večkrat naporno družino. Preveliko število ljudi na kupu je bil eden od problemov, katerega smo se zavedali vsi, celo vodstvo, vendar ukrepali niso učinkovito, čeprav smo jih družno prosili za to. Kljub temu, da na drugih lokacijah obstajajo dodatne baze, kamor bi lahko preselili prostovoljce, se za to niso odločili. Tako so nam po eni strani polepšali življenje, saj je bilo bolj veselo v veliki družbi, po drugi strani pa so sebi in nam življenje otežili in na zelniku so veselo začele rasti problematične zeljne glavice! Domov se sem se vrnila obogatena s kopico novih prijateljev in naveličana zelja na 100 načinov!
PS: Ali je do zdaj že postalo jasno, da smo več kot zelo pogosto jedli zelje??!! 🙂 Veliko zelja!
Posted in Outgoing students.
Comments Off on Erasmus praksa v Grčiji, vol. 2
– September 14, 2012
Štiri mesece nazaj, maja 2012, sem se odpravila v Grčijo, na otok Samos, na opravljanje trimesečne Erasmus prakse v nevladni organizaciji Archipelagos, ki (primarno) deluje na področju raziskovanja in varovanja morja. O tem v kaj se spuščam sem vedela toliko, kot sem uspela razbrati in spletne strani in informacij, ki mi je poslala organizacija sama, po tem ko so privolili da me sprejmejo kot prostovoljko. Občutek mi je govoril, da se verjetno odpravljam v preproste pogoje (kar me niti malo ni motilo), kjer pa delajo ljudje, polni zanosa in želje po varovanju okolja. Prepričana sem bila, da bom v vsakem primeru uspela iz te dogodivščine odnesti koristne izkušnje. Potem ko sem enkrat znašla tam me je pričakalo veliko presenečenj, izzivov ter preizkušenj, ki niso bili vedno prijetni, velikokrat celo precej neprijetni in težki. Vsekakor mi ni žal, da sem se odločila iti in konec koncev tudi ostati in vztrajati na Samosu. Zdi pa se mi škoda, da so se nekatere stvari obrnile kot so se in za stanje v kakršnega je vedno bolj tonila organizacija v času, ko sem bila tam, ki je doseglo kritično točko ravno ob mojem odhodu in ki se je še slabšalo iz dneva v dan tudi po mojem dohodu. Medtem ko imam sedaj, ko je vse za mano občutek, da so me vse preizkušnje na nek način obogatile, po drugi strani nisem prepričana, da so se (vodilni) člani organizacije iz vsega kar smo v zadnjih mesecih skupaj prestali kaj veliko naučili oz. da sposobni resno in profesionalno pristopiti k problemom, ki so zrasli na njihovem zelniku. Močno se mi dozdeva, da bodo tako svoje zaposlene in prostovoljce le še naprej zalagali in hranili z zeljem, kot so to počeli do sedaj. Škoda. Posebno še, ko pa je tam zunaj, na dosegu roke, še toliko druge slastne dobre zelenjave! 😉
Posted in Outgoing students.
Comments Off on Erasmus praksa v Grčiji, vol. 1
– September 14, 2012