WORK!

Kot sem že omenila, sem se že pred prihodom na Samos zavedala, da bodo pogoji za delo po vsej verjetnosti bolj preprosti kot ne. Moje predstave so se potrdile, še celo preveč. K preprostosti se je priključila še neučinkovitost in grška počasnost (na to smo se še nekako navadili in jo sprejeli kot narodno značilnost ter se ji, priznam, po nekem času tudi sami vdali in jo delno posvojili), kombinacija vsega tega pa je pogosto zaustavljala napredek projektov, ubijala delovno vnemo (ki smo je bili študenti hvala bogu precej polni) in oteževala delovne pogoje, ki že tako niso bili idealni, še posebno za ljudi, ki so za izpeljavo svojega projekta potrebovali določeno (npr. laboratorijsko) opremo, transport ali kaj drugega. Pri delu si moral biti samostojen (kar seveda v osnovi nikakor ni slaba stvar), iznajdljiv, potrpežljiv in vztrajen. Sama sem dobila žalosten občutek, da organizacija (njeni vodilni!) srednje če ne zelo slabo izkoriščajo potencial, ki ga predstavljamo mlade izobražene in novega znanja ter izkušenj željne prostovoljske glave ter da se veliko (kljub oviram precej dobro narejenega) dela žalostno porazgubi v zmedi, ki JE Archipelagos. Kljub vsemu oz. prav zaradi vsega imam občutek, da sem nabrala nove koristne delovne izkušnje, se naučila dela v skupini, usklajevanja, dogovarjanja, načrtovanja, vzponov in padcev, kaj (na kakšno gromozansko srečo) je podpora team-a in kaj so opcije ko se znajdeš ujet pod neugodnim delodajalcem oz. šefom. Ob koncu sem Archipelagos-u hvaležna za (skoraj) vse kar sem lahko v treh mesecih potegnila iz življenja in dela z njimi, iskreno jim želim uspeha pri projektih varstva Grškega morja in biodiverzitete, kot prvo pa jim  jih pozivam (tokrat od daleč, v mislih, ker sem od blizu in na glas žal obupala), da spremenijo trenuten odnos do ljudi, ki so njihova življenjska in pogonska sila – do (premalo!) zaposlenih in prostovoljcev, naj se zresnijo, naj spet najdejo svoje idejno bistvo, ravnotežje med velikimi obljubami in mnogo skromnejšimi dejanji. Trenutno stanje organizacije je precej (preveč) daleč od idealnega. Krivda pa (primarno in v večini) leži na vodstvu (in ne povsod drugod, kar vodstvo poizkuša predstaviti kot dejstvo in se pri tem že kar žalostno smeši) in vseskupaj se ne bo dobro končalo, če se stvari korenito ne spremenijo. Good luck!