Skip to content


20.2.2012 (drugi dan na GC)

Že včeraj smo se z cimrom Mirkotom (tukaj je že od septembra) zmenili, da bomo šli skupaj na faks in da nama bo razkazal okolico.
Ko smo po 30min vožnje z avtobusom prišli do kampusa, se je Mirko namesto naju takoj pozanimal, kje je najin faks.
Po parih telefonskih klicih sva se končno dobile z tamkajšnjim Erasmus koordinatorjem. Povedal nama je kateri predmeti se izvajajo in me šokiral z izjavo, da so vsa predavanja v španščini in da se bom morala dogovoriti s profesorji kako in kaj. Hvala za dodaten šok.
Kasneje sva se dobili z študentko, ki nama je sprintala urnike in okvirno povedala kako poteka tukaj predavanja in delo na faksu.
Res so prijazni! Vsi! 🙂

Ko sva izvedeli vse potrebno, smo z Mirkotom šli na avtobus proti domu. Blizu doma sem zagledala Yoigo (kot naš Simobil) in tam kupili sim kartice (hvala Manca za nasvet).
Po poti smo zašli v trgovino, kjer sva kupili hrano za kosilo in vse nujne stvari. Ker…je jutri praznik. In bo vse seveda zaprto. Vključno s faksom. Cene so tam-tam. Nekatere stvari so ceneje, ker smo tukaj pač brez davka 🙂
Skuhali sva dobro kosilo za vseh nas 5 (1kg špagetov z odlično omako).
Med prijetim druženjem smo se odločili, da bomo zvečer šli na karneval (najbolj znan na celem otoku).

Na karnevalu smo bili ribič: Andrea, Michael Jackson: Marko, potapljačka: Kim in jaz kot Poirot 🙂 Pascal je ostal doma od vzhičenosti od jutrišnjega prihoda svoje ljube.

Karneval (http://es.wikipedia.org/wiki/Carnaval_de_Santa_Cruz_de_La_Palma, http://www.losindianos.es/) …vse kar lahko rečem je: WAU! Ogromno ljudi, vsi v belem, sredi ulice, posipanje z belim pudrom za dojenčke. Pojasnilo in slike celega večera boste našli na Kiminem blogu (http://airanacnargniimik.blogspot.com/2012/02/hola-20.html)
Vsi beli in dišeči smo odšli na odprte prostor(e) (open air varianta), kjer so bile pustne maškare. Še več ljudi. Bilo je suuuuuuper.

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , .


Potovanje, prihod, prvi začetki in podvigi…

še nekaj začetkov, ki sem jih pisala tam…
¡Hola mis amigos! la bienvenida en Gran Canaria

Prva objava ne bo kaj prida dosti, ker še nimam svojih slik (ker pravijo, da blog brez slik, ni blog).

Potovanje do pomladnih otokov je bila kar precej naporna. Ne samo fizično, temveč tudi psihično. Poslavljanje od doma in staršev pa še posebej.
Iz Ljubljane smo z prevoznikom GoOpti štartali ob 4.30. Dobro uro kasneje smo pobrali Kim, ki nas je čakala na Fernetičih. Najine skupne dogodivščine so se začele.
Do letališča Milano (Bergamo) smo prispeli ob 10.40.
Ko sva prestopili vhod letališča, še vedno nisem dojemala, da sedaj pa res grem in da me ne bo do poletja nazaj.
Prva stvar, ki naju je doletela je bila, da je imel najin let zamudo (25min). Nič za to, je bilo še več časa za pakiranje prenosnega računalnika nazaj v torbo 🙂
Vzleteli smo ob 12.55 in let je trajal kar do 17.05. Šele med letom sem začela premišljevati kako bom tam brez vseh domačih…misli so mi preskakovale oblake pod nami. Najbolj od vsega pa me je skrbelo kaj bo z mojo španščino. Na srečo me je pomirilo dejstvo, da nisem povsem sama in da imam izkušnje s potovanji in da Kim obvlada špansko. Hura!

Prileteli sva v 22°C, na otok oblegan iz vseh strani sveta, na otok priljubljen surfarjem in zaljubljenim upokojencem.
Upala sem, da naju bo na letališču pričakala lastnica stanovanja, saj nama je ponudila prevoz takoj, ko sva ji nakazali depozit. A ni je bilo od nikoder. Od vse utrujenosti sva se odločili za taxi in za 35€ naju je v 25 minutah pripeljal do najinega stanovanja. Pred zanimivimi lesenimi vrati nas je pričakala mati od lastnice ter naju je vsa prijazna pospremila do 3 nadstropja.
Pričakala sta naju dva cimra (nemec: Pascal in italijan: Andrea), tretji (italijan: Mirko) pa je najverjetneje spal :).
Hitro sva se razpakirali in odšli z trebuhom za kruhom. Bil je izziv najti odprto trgovino/restavracijo, ker je bila nedelja.
Ko sva končno našli restavracijo sva si privoščili prvo večerjo (pečen piščanec z zelenjavo). Vas zanima cena? Okoli okoli 5€, skupaj z 1,5L vode.

Nato sva hitro odpeketali proti domu. Od utrujenosti sem padla v posteljo z mislimi na to, da sedaj sem pa res tukaj in vse bo OK. Malce sem bila še v šoku ampak sem se potolažila, da bo jutri boljši dan, ker bova šle na faks in dobili urnike, šle v trgovino…

Posted in Outgoing students.

Tagged with , .


Zaključek

Maroko je res nekaj posebnega, popolnoma drugačen svet! Na prvi vtis se zdi da tam še vedno velja naravna selekcija, če se ne postaviš zase bodo “hodili” po tebi in ti pobrali ves denar. 🙂

Posted in Outgoing students.

Tagged with .


Še en “road trip” :)

Hana je že uploadala pot, ki jo je narisal gospod google, jaz bom pa isto pot popestril s nekaj slikicami.

       

Posted in Outgoing students.

Tagged with .


Beautiful Portugal

Posted in Outgoing students.

Tagged with .