Eno posebno poglavje in čar Portugalske je seveda njihova kuhinja, ki pusti nate velik vtis. Že pred odhodom sem se zavedala, da je to dežela, kjer jedo velike količine mesa in rib, in da bo moj izbor hrane omejen, saj ne jem ne mesa ne rib.
Tipična riba je bakalar (port. bacalhau oz. angl. codfish), ki ga jedo na sto in en način. Ne glede na to, da je za vegetarijance izbira omejena, je v večjih trgovinah moč dobiti tofu, seitan in ostale izdelke. Malo večja težava se pojavi, ko obiščeš restavracijo, če ta ni vegetarijanska. Restavracija, kjer strežejo tipično hrano za sever Portugalske, ti bo kot vegetarijansko jed najverjetneje ponudil omleto (zgodilo se mi je dvakrat), natakar pa se bo verjetno še nasmejal malce na tvoj račun :). Od Portugalcev sem slišala, da moraš, ko obiščeš Portugalsko nujno poskusiti »francesinho«, ki je toast z več različnih vrst mesa v omaki, na vrhu pa je jajce. K sreči obstaja tudi vegetarijanska različica z zelenjavo, ki pa je prav tako nasitna. Navadno dobiš zraven pomfrit, v kolikor si v eni izmed boljših restavracij, je krompir ročno narezan ni kupljen zmrznjen pomfrit, čar celotne jedi je omaka, ki je posebnega okusa, in se od restavracije do restavracije spreminja.
Res je, da glavne jedi niso ravno pisane na kožo vegetarijance, pa vendar vse odtehtajo njihove sladice, ki so tako dobre, da boš najverjetneje Portugalsko zapustil s kakšnim kilogramom več. Predvsem so znane »pastel de natas«, »tarte de natas«, »bolo de berlim« in »ovos moles«. Prvih treh se nisem mogla prenajesti, medtem pa slednja ni bila preveč po mojem okusu, saj je bil to rumenjak zmešan s sladkorjem v ovoju, ki je bil kot hostija. Prva asociacija je bila salmonela :).
Študentje na UTAD v Vila Real jedo predvsem v menzah, ena je na kampusu, najdejo pa se tudi v mestu. Hrana je v redu in še posebej je dobro, da je menza na kampusu, saj tako ne zgubljaš čas, vedno pa je tudi lepo videti, veliko študentov na kupu, še posebej, če tega nisi vajen :).
Pomemben del portugalske kulture so tudi vina, izbira je ogromna, veliko pove pa tudi to, da je manjše buteljkice vina mogoče kupiti tudi v kantinah na faksu.