Saudade

“It is good to have an end to journey toward; but it is the journey that matters, in the end.”
― Ernest Hemingway

Izmenjavi je sicer že napočil konec, vtisi pa se še zbirajo in se bodo še dolgo. Že samo, ko hočem pogledati ali pa organizirati slike, da bo pregledno, se zavem, da bo veliko dela, saj je slik več kot 2000, pa tudi pet mesecev je dolga doba. Odkar sem se vrnila nazaj, mi je uspelo iti še na počitnice z družino in sedaj lahko pogledam na vse z svežimi očmi, še posebej, ker je bil zadnji mesec na Portugalskem izjemno naporen.

Če povzamem vse skupaj- vse načrtovanje, papirologija, strah pred neznanim, na vse to hitro pozabiš, ko pomisliš na vse spomine, dogodke, anekdote in nova prijateljstva, ljudi, ki si jih spoznal, ker si se odločil za to življenjsko izkušnjo. Seveda ni ves čas lahko, in pridejo tudi težki momenti, ampak živi se samo enkrat in vse dobro definitivno odtehta, manjše negativne stvari. Čez čas se bom tega obdobja spominjala z nostalgijo, in na momente verjetno ne bom mogla verjeti, da sem vse to doživela in videla. Upam, da me v bližnji prihodnosti ponese pot nazaj. Ne glede na to, koliko sem videla, je še vedno ogromno novega za videti in doživeti; Portugalska in ljudje ti hitro zlezejo pod kožo J. Vsak trenutek je dober za ustvariti nove spomine.

Posted in Outgoing students.

Tagged with Ernest Hemingway, Portugalska.

Comments Off on Saudade

By Jelena Topić – August 3, 2012

Culinária

Eno posebno poglavje in čar Portugalske je seveda njihova kuhinja, ki pusti nate velik vtis. Že pred odhodom sem se zavedala, da je to dežela, kjer jedo velike količine mesa in rib, in da bo moj izbor hrane omejen, saj ne jem ne mesa ne rib.

Tipična riba je bakalar (port. bacalhau oz. angl. codfish), ki ga jedo na sto in en način. Ne glede na to, da je za vegetarijance izbira omejena, je v večjih trgovinah moč dobiti tofu, seitan in ostale izdelke. Malo večja težava se pojavi, ko obiščeš restavracijo, če ta ni vegetarijanska. Restavracija, kjer strežejo tipično hrano za sever Portugalske, ti bo kot vegetarijansko jed najverjetneje ponudil omleto (zgodilo se mi je dvakrat), natakar pa se bo verjetno še nasmejal malce na tvoj račun :). Od Portugalcev sem slišala, da moraš, ko obiščeš Portugalsko nujno poskusiti »francesinho«, ki je toast z več različnih vrst mesa v omaki, na vrhu pa je jajce. K sreči obstaja tudi vegetarijanska različica z zelenjavo, ki pa je prav tako nasitna. Navadno dobiš zraven pomfrit, v kolikor si v eni izmed boljših restavracij, je krompir ročno narezan ni kupljen zmrznjen pomfrit, čar celotne jedi je omaka, ki je posebnega okusa, in se od restavracije do restavracije spreminja.

Res je, da glavne jedi niso ravno pisane na kožo vegetarijance, pa vendar vse odtehtajo njihove sladice, ki so tako dobre, da boš najverjetneje Portugalsko zapustil s kakšnim kilogramom več. Predvsem so znane »pastel de natas«, »tarte de natas«, »bolo de berlim« in »ovos moles«. Prvih treh se nisem mogla prenajesti, medtem pa slednja ni bila preveč po mojem okusu, saj je bil to rumenjak zmešan s sladkorjem v ovoju, ki je bil kot hostija. Prva asociacija je bila salmonela :).
Študentje na UTAD v Vila Real jedo predvsem v menzah, ena je na kampusu, najdejo pa se tudi v mestu. Hrana je v redu in še posebej je dobro, da je menza na kampusu, saj tako ne zgubljaš čas, vedno pa je tudi lepo videti, veliko študentov na kupu, še posebej, če tega nisi vajen :).
Pomemben del portugalske kulture so tudi vina, izbira je ogromna, veliko pove pa tudi to, da je manjše buteljkice vina mogoče kupiti tudi v kantinah na faksu.

Posted in Outgoing students.

Tagged with hrana, Portugalska, Vila Real.

Comments Off on Culinária

By Jelena Topić – August 3, 2012

Erasmus: Kanarski otoki, hrana in pijača

Hola, ¿qué tal?

Tapas: „tapas“ je pravzaprav lahko karkoli, in sicer: prekajena šunka, pikantne klobase, sir, olive, sardine, gobe, dagnje, lignji, hobotnica, mesne kroglice, ocrte ribe in hišne specialitete. „un tapa“ pomeni grižljaj.
Montaditos; Montadito ali preprosto montado, je sendvič z zelo majhno francosko štručko. So zelo razširjeni in zelo dobro znani v Španiji. Montaditose imajo v posebnih „restavracijah“, kjer imaš tabelo, v katero napišeš svoje naročilo. Na meniju je najpogosteje 100 različno polnjenjih montaditosov: losos, gamberi, različni siri, meso, omake, kalamari,… Vsak montadito ima svojo številko, katero potem napišeš izbrano številko. Poleg tega dobiš na krožniku še tapase (čips,…), lahko pa naročiš še solate in ostale majhne prigrizke.

Churros: je nekakšen španski krof (ocvrto testo). Churrosi so zelo priljubljeni v Španiji, Latinski Ameriki, Franciji, na Portugalskem, ZDA in špansko govorečih karibskih otokih. Obstajata dve vrsti churrosov v Španiji, eden, ki je tanek (zavozlan) in drugi, ki je dolg in debel. Tipičen španski zajtrk: churrosi, ki se namakajo v vročo čokolado.

V restavracijah so cene približno enake kot pri nas. Nimajo študentskih bonov, ali študentskega kosila, na našem faksu je meni za 5 evrov (v ceno je vključeno: kruh, pijača, sladica, glavna jed in še krožnik s predjedjo). Tradicionalne španske jedi so še najbolj poceni, in jih res priporočam: »papas arrugadas con mojo rojo« (majhen krompir, skuhan v slanem kropu z omako mojo, ki je iz čilija in česna), »ropa vieja« (čičerika z zelenjavo in koščki mesa), »potaje de verduras« (razna kuhana zelenjava na poseben način«,…

V trgovinah so cene hrane približno enake, ali nižje v primerjavi s slovenskimi. Sama sem hrano kupovala v trgovini Mercadona, ki je imela najnižje cene, drugače pa imajo tudi Spar, Hiper Dino,… Cene tobačnih izdelkov in alkohola so nižje, ker imajo otoške države nižje davke. Na otoku je tovarna piva: Tropical in tovarna ruma Aherucas (kar si lahko tudi ogledate in pokušate vse vrste ruma zastonj).

Zelo priporočam ribe, ker so res vsak dan sveže, fileji so zelo dobro očiščeni in prav tako sveži in seveda so zelo, zelo dobre in zelo poceni!! Na mesec sem za hrano porabila okoli 120 evrov.

Priporočam tudi, da obiščete restavracijo v jamah, kjer imajo zelo dobro in poceni domače in seveda razne jedi. Ena izmed njih: http://www.restauranteelcentro.com/esp/index.php

Posted in Outgoing students.

Tagged with hrana, Kanarski otoki, pijača, Španija.

Comments Off on Erasmus: Kanarski otoki, hrana in pijača

By Kim Ferjančič – August 3, 2012

Erasmus: Kanarski otoki

¡Hola!

Potovanje iz Slovenijo na Kanarske otoke, natančneje na Gran Canario je bilo brez večjih presenečenj in malce naporno. Letela sem z Ryanair-om za 95 evrov (z dodatno prtljago). Let je trajal 4 ure in je bilo zelo težko zaspati, ker te stevardese neprestano bombardirajo s hrano, pijačo in srečkami. Preden smo pristali sem lahko opazovala ocean pod sabo, v katerem se močni valovi butajo med sabo in ustvarjajo peneče bele lise – kot bi gledal v zvezdnato nebo pod seboj. Na letališču je bilo vse lepo označeno, tako da sva s prijateljico, Lenko Pagon ( da boste vedeli na koga mislim, ko bom naslednjič uporabila dvojino) hitro našle kovček in izhod, ter se z taxijem odpeljale do našega stanovanja, ki je v mestu Las Palmas.

Otok je zelo gričevnat z ozkimi zasutimi dolinami, katere so neposeljene. Večja mesta so na vrhu gričev in seveda tik ob obali. Pol-puščavsko in skoraj puščavsko rastlinstvo prekinjajo oaze palm in nizko grmičevje ter umetnih zelenice skoraj fluorescentno zeleno barvo. Stalno prisoten rahel vetrič poganja številne vetrnice in daje svež občutek kljub temperaturi 22 stopinj.

Lokacija stanovanja je bila super in sicer je stanovanje le 5 minut oddaljeno od glavne plaže Las Canteras in 2 minuti od glavne avenide Mesa y Lopez V Las Palmas.

Majhni nasveti:

Priporočam potovalno agencijo Go opti (prevozi), saj sem za samo 35 evrov prišla iz Fernetičev do Milana (letališča Bergamo). Pomembno je, da se čimprej prijavite za prevoz, saj tisti, ki so najhitrejši imajo tudi najceneje.
V primeru, da greste v države kot so Španija in Italija (in še kakšna verjetno), imejte nastavke za električne vtičnice, ker so drugačne od naših.
Pazite na mere in na težo prtljage, ker so na letališčih zelo natančni in vse pregledujejo.
Glede stanovanja: plačujem 230 evrov za najemnino in 9e za internet na mesec.
Faks je precej oddaljen od stanovanja in morem zato uporabljati avtobus (Guagua ga imenujejo tukaj), ena vožnja stane 0,75 e.
Priporočam da si uredite špansko telefonsko številko, jaz sem si jo ustvarila pri Yoigo operaterju, samo za številko brez telefona sem plačala 20e. Telefon sem potem polnila sproti. Naj vam še povem, da od julija, 2012 velja zakon, da za vsakič ko boste napolnili telefon vam avtomatično poberejo 5% zneska.
…ščurki, pripravite se na zeli velike primerke ščurkov po cesti in najverjetneje tudi v stanovanju. Sama sem se naučila preživet tudi s ščurki v kuhinji.
voda iz pipe ni pitna, tako da jo boste morali kupovati v plastenkah, steklenicah. Na srečo jo dostavljajo na dom, tako da vam je ni potrebno kupovati v trgovini vsak teden in nositi domov. Pri nas so vsak ponedeljek ob 9h zjutraj pozvonili na vratih, da smo se skozi okno zadrli, koliko vode potrebujemo. Nato so nam prinesli naročilo do vrat in za 5 L vode smo plačali 0,85 evra.
Priporočam vam, da se čimprej včlanite v razne skupine Erasmus na Facebooku in podobnih straneh, da boste lažje sledili zanimivim dogodkom in bili na tekočem z raznimi stanovanjskimi novicami spoznavali nove ljudi.

Še nekaj slikic…