Pozna pomlad je čas piknikov, posedanja ob Seni, velikih koncertov in potne gneče na metroju.
Kaj tedaj preostane? Pobrisati prah s polic, izpod postelje privleči potovalni kovček, vanj na tesno zložiti obleke, z veliko zamudnino vrniti knjige, na skupni mizi pustiti pecivo za sostanovalce, na terasi študentskega doma prižgati še zadnjo cigareto, ki ugasne kot vrvež na fakulteti ob koncu junija, ko se zaključi študijsko leto.
Kaj ostane? Misel na eno izmed obdobij, ki jih kasneje vselej z užitkom namakamo v patetično nostalgične zgodbe, spomine…
