Zdaj, ko je vsega konec, grem skozi določene slike in razglednice, in obujam spomine na pretekle dneve. Bilo je res zelo burno!
Vsi me sprašujejo kako se mi zdi? Mi je bilo všeč? Kaj si mislim o Brasovu, o Romuniji, o ljudjeh in ostalih rečeh? Še sama ne vem kaj naj jim rečem! Vsakič se vstavim in pomislim nazaj! Ja, bila je zelo zanimiva vožnja kot z vlakcem smrti: razburljiva, hitra, adrenalinska, … in na koncu si preživel toliko tega v kratkem času, da se niti sam ne zavedaš kaj si dal skozi. Samo določene slike te lahko spomnijo na vse, pri čemer seveda na vse pomisliš z nasmeškom na obrazu!
Veliko novih ljudi sem spoznala, veliko doživela in prepotovala, vzpostavila nove kontakte (take in drugačne), … in vse to z vednostjo, da sem se veliko naučila na vseh področjih. In čeprav imam za nazaj samo papir kot dokaz, da sem tam bila in nekaj slik in razglednic, da me spomnijo na dejanja, lokacije in ljudi, ki sem spoznala; globoko v sebi vem, da se to ne da primerjat z občutkom, ki ga globoko v sebi nosim in bo tam ostal! Zato v vsakem primeru vsem priporočam, da se udeležijo takih »akcij« (študijskih izmenjav), ker vam bo za ziher ostali v zelo lepem spominu, če ne spremenilo življenje, ker velikemu številu ljudi je! In verjemite, spoznala sem tudi veliko ljudi, ki je že bilo na Erasmus izmenjavi in vsi so mi potrdili, da je ta izmenjava bila njihova najboljša izkušnja v življenju! Zato pot pod noge pa potovat okrog!
