Najprej lep pozdrav vsem iz Španije. Iz Barcelone. Z Universitat Autònoma de Barcelona (UAB). Tole je verjetno moj prvi in zadnji post – prvi, ker sem včeraj videla, da zadeva obstaja, zadnji, ker čez dva tedna odhajam domov.
Kar se faxa tiče, sem z vsem zaključila in sedaj uživam še v zadnjih dneh in grem lahko v vse tiste muzeje, za katere smo septembra govorili, da jih bomo šli pogledat… enkrat. hehe 🙂 In na splošno izkušnja zadnjih mesecev? Izjemna.
Povratna karta za avion: 225 €
Mesečni stroški življenja tu: cca. 600 €
Stroški jezikovnega tečaja: 700 €
Število izgubljenih živcev zaradi birokracije: veliko
Doživeti izkušnjo biti Erasmus: neprecenljivo
Sem sem prišla 1. septembra 2009. In potem še 3 tedne dojemala, da bom tu dejansko skoraj pol leta. Na faxu niso vedeli, kaj bi z mano kot Erasmus študentko (delam magisterij, očitno nas, Erasmucovcev, na tej stopnji še ni bilo prav veliko), vendar se je sredi oktobra končno vse uredilo. Stanujem v kampusu, v fletu s še 4 študentkami, Špankami.
Kaka dva tedna je trajalo, da sem bila tu povsem domača. K-205 je postal moj dom. Našla sem si prijatelje, učila sem se špansko, hodila na predavanja, žurala, do srede oktobra hodila na plažo in plavat v morje… Vedno se kaj dogaja. 🙂
Kar malo me stisne, ko pomislim, da grem kmalu domov. Pa ne gre za to, da ne bi šla rada domov, ravno nasprotno, ampak ne bi šla rada od tu. :S Ko greš od doma, pač veš, da prideš nazaj za pol leta, poleg tega obstaja skype, s fantom sva se menila vsak dan, z mami sva se pogovarjali več, kot se doma. Ko pa greš od tu, pa greš. In ne prideš več nazaj. Pač seveda nameravam še priti za počitnice, vendar je to drugače. So počitnice.
Tu mi je izjemno všeč tudi to, da spoznaš takooo veliko različnih ljudi, Barcelona je res multikulti in to me je od nekdaj mikalo. V Sloveniji ni možnosti spoznati ljudi s toliko koncev sveta, zato to priložnost, ki jo imam tu, zelo cenim.
