Na izmenjavo sem se odpravila 13.2.2013. Prvih 16 dni sem stanovala v kraju Krajaa oz. Karis, saj nisem takoj dobila sobe v kampusu, zato sem se z vlakom ali avtobusom vozila v Tammisaari, kjer je univerza. Karjaa je približno 20 km oddaljena od Tammisaarija oz. Ekenäsa oz. Raseborga (lokalni prebivalci največkrat rečejo Tammisaari ali Ekenäs, vendar je tudi Raseborg pravilno). Obiskujem Novia University of Applied Sciences, program Sustainable Coastal Management, ki je včasih imenovan tudi Integrated Coastal Zone Management. Moje prvo srečanje z novo kulturo je bilo že naslednji dan, ko sem se že navsezgodaj odpravila v Tammisaari, da bi na univerzi uredila vpis, spremenila predmete, če bi bilo potrebno, se prijavila na policiji, naredila finski račun itd. Ko pa sem prispela na univerzo, sem ugotovila, da so me očitno narobe razumeli in me pričakovali čez 2 tedna. Zato me tudi še ni bilo v sistemu in se nisem mogla uradno prijaviti. Kljub temu pa to ni bil zapravljen dan – šolska svetovalka, ki me je med prvimi sprejela, mi je razkazala celotno univerzo, mi razložila njihovo organizacijo ter me predstavila nekaterim profesorjem in mojim novim sošolcem. Sošolci so mi povedali, da imajo popoldne v okviru predmeta Sustainable energy študijski obisk v eni od bližnjih hidroelektraren in me povabili zraven. Tako sem se jim pridružila na terenu, nazaj grede pa so me tudi odložili v Karji, tako da sem privarčevala 2,70€ za vlak oz. kar 5,50€ za avtobus.
Ker pa sem prišla na bolj ali manj samem koncu predavanj tega predmeta, mi je profesor razložil, da sem sicer lahko prisotna na predavanjih in na študijskih obiskih (terenih), kjer ni potrebne prijave števila študentov, ne morem pa dobiti ECTS kreditov, saj ne bi bilo pravično do ostalih študentov, ki so obiskovali vsa predavanja. Tako sem na moji bolj ali manj vsakodnevni poti z avtobusom ali vlakom ugotovila, da imajo Finci radi veliko osebnega prostora, saj če je nekdo sedel v prvih dveh vrstah, se je naslednji potnik usedel na čisti konec avtobusa ali vlaka, kjub temu da je bilo tudi drugje veliko prostora. So pa zelo prijazni in pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh, tudi če imajo zelo malo znanja angleščine. Tako sem se kljub temu, da nekateri niso znali angleško, znašla in našla vse, kar sem potrebovala.
Prilagam tudi nekaj slik iz kraja Karjaa.
