Vselitev v študentski dom je zmeraj izjemno vesel dogodek, saj se vedno počutim kakor kralj sredi kaosa. Ki zgleda približno tako, kot na slednji fotografiji.
p.s. na fotki je samo pol stvari, ki ta trenutek še romajo v sobo!
Četudi te v študencu osebje zamenja za Rusa, na začetku niti ni videti tako slabo. OK! Soba je v še kar slabem stanju glede pohištva, ampak ima vsaj radiator! Torej toploto! Večina portugalskih hiš namreč nima centralnega gretja, kot smo ga vajeni pri nas, ampak v najboljšem primeru kurijo na majhne peči ali električne radiatorje. Po dve sobi skupaj, tuš in kopalnica, super si rečem.
Par dni kasneje po vrtenju regulatorja za toploto enkrat v eno, enkrat v drugo stran tako ali tako ugotoviva, da z najinim gretjem, razen kaki dve uri na dan, ko je radiator že skoraj mlačen, kaj prida ne bo. Zavijem se že v četrto odejo in premražen zaspim.
Tretji ali četrti dan po prihodu se začne internetna abstinenčna kriza. Ker je študentski dom v sklopu šole, se odločiva na šoli povprašati, kaj in kako, ker se pač ne uspeva povezati. V glavni pisarni naju pošljejo do računalniškega oddelka. Ko prideva do tam in vstopiva skozi vrata, sta tam dva računalničarja, prav taka, kot si jih stereotipno lahko že vnaprej domišljaš. Eden manjši z očali in Jeans jakno – rahlo pametnjakovič, ter drugi velik njegovo nasprotje, prijazen in ustrežljiv. Ko jih vprašava, če je možno dobiti geslo za uporabi wifija, nama samo odvrneta: “Internet? Maybe next week!”. Hja gesla morajo baje sprocesirati v glavni pisarni 50km stran jebiga.
Teden kasneje internet še vedno ne dela, čeprav dobiva gesla. Odločim se svoj stacionarni računalnik odnesti v šolo, da mi pač nastavijo vse, če že res sam nimam tega znanja. Prideš na šolo, internet deluje. Vprašam, če mi lahko izročita guest geslo, pa mi odvrneta , da tega ne moreta narediti. No, ker je pred tem eden izmed njiju v moj pametni telefon že vpisal geslo in na njemu vse normalno deluje, se odločim s spleta potegniti program, ki mi razkrije vpisano geslo. Tadada! Deluje! Odidem v študenca, preizkusim geslo, spet ne deluje!
AAAAAA! V šooli deluje, tukaj ne?! Problem je drugje. S cimrom kupiva 30cm wifi anteno, jo skozi vrata potegneva do WCja, prilepiva na radiator, odpreva vhodna vrata v skupni wc in kopalnico in sedaj sva najsrečnejša uporabnika spleta v študentskem domu. Wifi nama naslednji mesec deluje na ravni 28kbs modema, prekinja pa vsake dve minute.
Ahja med temi parimi dnevi so enotedenske počitnice. Vsi portugalci so odšli domov. Ker sva edina prebivalca študentskega doma Rusa in sva na mraz seveda navajena, gretje ne deluje cel teden, po petih dnevih pa se odločim, da je čas in odidem pod tuš, prek katerim stojim 20min in se prepričujem ali naj se stuširam ali ne. Odločim se, da ja. Naslednjih besed raje ne zapišem!!! Jebo……..dupe je mraz! =)
Ker je zunaj študentskega doma topleje, se naslednji dan odločiva za roštilj!
