Skip to content


PRAGA / Ahoj!

Torej, danes sem končno pofotkala še ostali del stanovanja (z izjemo cimrine sobe hehe).

Odkrila sem, da imam na poti do postaje eno super češko pekarnico, pa tudi to da zraven postaje živi moj novi prijatelj Nick, tako da že vidim svoja dva nova obvezna postajališča. Nick mi je celo tako zaupal, da mi je dal svoje ključe od stanovanja in rekel, da lahko pridem kadar želim. V

čeraj je najin maroški večer uspel, in prav prijetno sem bila presenečena nad njim. Dogovorila sva se, da prinesem danes k njemu laptop, da porpavi neko zadevo, ki mi ves čas nagaja in da mi malo uredi mojo spletno stran. Si jo že dalj časa želim updateati. Jutri pa bom k njemu prinesla svoj projektor, saj ima veliko več prostora kot jaz, tako da bomo lahko gledali filme na veliko večji steni.

Dogovorila sva se, da se odpeljeva čez vikend nekam izven prage z avto in imava piknik na kakšnem češkem griču. Končno malo narave!

Spoznala sem še eno čehinjo Marijo, ki je fotografinja in me je že povabila k sebi v temnico, tako da sem zelo vesela, da sem s sabo vzela svoj star analogen fotoaparat! Praga je popolno mesto za analogne fotografije!!

Z Nickom sva se tudi že pogovarjala, da bi nekaj posnela in včeraj sem dobila zanimivo idejo. Ampak jo še ne povem, počakati moram, da zapade sneg. Nick pravi, da bo kmalu snežilo. Jaz pa ne vem od kje je dobil to idejo, saj je zunaj zelo sončno. Je pa res samo 22 stopinj in se poletje zaključuje. Včeraj sva ugotovila z Nickom, da imava oba rada balet in opero, tako da komaj čakam, da jo obiščeva. Čehi so znani po dobri klasični glasbi in baletu, po mestu velikokrat opazim plakate, ki vabijo na koncerte in predstave.

Trenutno pijem kavo in razmišljam, če bi si oblekla nogavice. Malo mi je hladno. Čakam, da bo ura 6, da Nick konča iz službo in grem lahkpo na obisk. Po pragi sem se danes že malo sprehajala, pa mi je vseskupaj malo čudno, če hodim sama in nikogar ne poznam. Bom z raziskovanjem ulic še malo počakala, časa imam na pretek.

Končno lahko malo lenarim, že dolgo nisem imela toliko časa na razpolago. Kar je obenem čudovito in tudi malo strašljivo. Ampak počasi ta občutek izginja, veselim se naslednjih dni, tednov in mesecev.

Še ta opazka: vse na češkem je zelo trdo! Postelja, stoli, kavči … Pogrešam nekaj mehkega! Rada spim na mehki postelji, tole pa je trdo kot oreh. Ampak se bom že navadila, vsak dan je lažje.

In ja, dejansko drži ta izrek, da je nekaj češko – včeraj sva se smejala z Nickom, ker so njemu ravno prebelili stanovanje, pa sva ugotovila da so delavci uporabili najcenejšo barvo na svetu, kot da bi premazali samo z apnencem. Čisto češko res, bova sama prebarvala v naslednjih dneh, ta teden bova določila barve, ne bo ostalo samo pri tipični beli …

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , .


PRAGA / Nádherné pozdravy z Prahy!

Ahoj, jak se máte?

Tako, končno sem si vzela nekaj časa, da se javim tudi na blogu 🙂 Tole je moje prvo javljanje, upam seveda da pride še kako – mislim da to ne bo problem, zdaj imam malo več časa, saj tukaj skoraj nikogar še ne poznam. Dejansko drži trditev, da si v milijonskem mestu še bolj sam kot pa v kakšni mali vasi. Ampak upam da to ne bo dolgo ostalo tako. No, v naslednjih dneh se bo zadeva spremenila definitivno!

Trenutno sem spoznala samo dva človeka – moja “landlordka”, ki je obenem tudi moja cimra in njenega prijatelja/sodelovca Markota. Oba delata na češki televiziji kot snemalca/novinarja/montažerja, kar mi je nadvse všeč. Včeraj je Marko spil malo Jegermaistra, pa je že pridno razlagal Evi (cimri), da bom zdaj jaz njun novi režiser, haha! Menda ga potrebujeta. No, če ni skozi njegova usta govoril samo alkohol, potem me to zelo veseli!

Danes sem si končno tudi kupila češko sim kartico, tako da se že počasi integriram v češko družbo. Prej sem ravno bila na “občini” in si šla narediti “Opencard”, ki je nekakšen hibrid naše Urbane. Menda jo dobim čez dva tedna, juhu! To pa traja tako dolgo zato, ker imaš na njej tudi svojo fotografijo, tako da izgleda kot nekakšna osebna izkaznica, samo da je rdeče barve. In ja, preden jo dobiš, greš čez procese … Sem bila kar dolgo tam, nihče ni znal angleško, ampak so k sreči imeli smisel za humor in smo se nasmejali do solz! Sama nisem znala izpolniti prijavnice pa smo šli skupaj čez in zdelo se mi je, kot da igramo igrico Activity (pantomima + risanje). Nekatere stvari mi sploh niso znali obrazložiti pa sem jih samo nasmejano pogledala in skomignila z rameni, pa smo spet vsi planili v smeh. Ampak na koncu so moji možgani začeli procesirati tudi nekaj češčine, tako da smo uredili vse.

Čez eno uro se dobim z nekim Čehom, ki mu je ime Nick. Ne poznam ga še, vendar mi že nekaj tednov pridno pošilja emaile in sva se na polno razgovorila. Grem do njega, s seboj bom prinesla moj najljubši čaj in šišo v kateri bova prižgala moj najljubši metin tobak. Določila sva, da bova imela maroški večer. Kmalu bom usposobila projektor, ki sem ga prinesla s seboj in bom tako lahko gostila filmske večere. Zelo se že veselim! Nadvse sem bila tudi presenečena, da me je v moji sobi ob vselitvi pričakala cela omara knjig o umetnosti: Art Today, Films of the 80s, Picasso, Czech art … In ja, angleške so skoraj vse! Moj študij na filmski akademiji bo torej obogaten tudi s to literaturo.

Na facebooku smo tudi odprli stran, kjer smo se zbrali letošnji letniki FAMUja (to je ta moja šola: Film and TV School of Academy of Performing Arts) in se bomo tako ta teden tudi v živo spoznali. Drug teden pa se nam že začne pouk. In zelo se že veselim!

Na splošno lahko rečem, da mi je Praga zelo zanimivo mesto. Spominja me na nekakšen hibrid med Moskvo in Londonom. Tudi sam jezik je spet (zame osebno) neka mešanica hrvaščine, ruščine in ščepec slovenščine. Tudi nekaj nemščine sem zasledila umes, vsaj v pogovornem jeziku. Marko mi je rekel, da zna malo slovensko. Edina beseda, ki jo zna je SERBUS. Ha, in tudi Nick je rekel da zna malo, in je rekel: TOTI ŠTAJERC. Hahaha, očitno so v Pragi večinoma štajerci in trenirajo čehe, da bodo tudi oni začeli govoriti štajersko. Moram vnesti malo moje gorenjščine! 🙂

Avto imam parkiran kar daleč stran od stanovanja, tukaj v središču se ne da nikjer parkirati (zastonj). Pa tudi na splošno lahko rečem, da večina čehov uporablja javni promet – tramvaj. Ima super povezave, vsake dve minuti gre mimo, kaj hočeš lepšega! Pa še zelo zanimiv je in prav prijetno se je voziti z njim. Avto in Praga pa ne gresta skupaj. No, kar se tiče centra mesta. Jaz bom med vikendi hodila na izlete izven Prage, ker ne morem zdržat med vsem tem betonom. Navdihuje me narava, tam se počutim sproščena in zadovoljna. Čeprav je tudi tukaj zanimivo, ampak vsaj en dan v tednu moram videti žitna polja, griče in neskončne gozdove. K sreči je češka dežela zelo lepa, tako da bom lahko počila svojo dušo in oči. Kdaj pa bom skočila tudi do Berlina, ni daleč.

Toliko torej zaenkrat, spodaj prilagam fotografijo svoje sobe – no, zdaj izgleda že malo drugače, ker sem jo malo preuredila – ostale dele stanovanja pa pokažem pozneje, ker trenutno cimra izvaja nekakšne zadeve v kuhinji, pa jo ne bom motila. Mislim, da kuha, ampak je ropotanje preveliko, tako da možno da poskuša pritrditi kamero na stojalo, pa ji nekaj ne gre. Tudi včeraj se je nekaj matrala z opremo, menda se ji je nekaj pokvarilo. No, kdo bi vedel. V tem stanovanju je trenutno več video opreme, kot verjetno v celi Ljubljani, ampak to je v redu, mi je všeč.

Več slik pa si lahko pogledate tukaj, vendar niso tako dobre kvalitete, ker sem danes na hitro malo pofotkala samo z mojim iPodom: https://picasaweb.google.com/111814559162470576446/Praga?authkey=Gv1sRgCL-XhImnpfnLfw

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , .


Bivanje

Še nekaj koristnih/uporabnih informacij kar se tiče bivanja v Brasovu.

Jaz sem kot Erasmus študentka prebivala v študentskem domu. Tam imajo 2 kampusa:

1) Colina (rom. hrib), se nahaja na vrhu hriba (v sklopu veliko ostalih fakultet) in imajo okoli 6 stavb. Izgleda kot kampus, do katerega se da priti z avtom ali peš, po številnih potkah in stopnicah, in je okrog 30 min peš oddaljen od centra mesta. Na dnu hriba so različne avtobusne postaje. Če ste na pravi lokaciji, imate lahko dober razgled na mesto. Sobe so večinoma 4-posteljne s pogradi in po dve sobe so v apartmaju. Eden apartma deli eno tuš sobo in wc, v predprostoru pa se nahajajo umivalniki. Baje, da niso vse bajte tako opremljenje, žal pa nisem hodila preveč okrog po stavbah, da bi preverila razlike. Cena takšne sobe je okoli  25€/osebo/mesec za vse.

2) Memo (skrajšano od Memorandului, ki predstavlja ime ulice na kateri se stavbe nahajajo) ima 10 stavb in deseta je prej bila namenjena Erasmus študentom. Z lanskim letom so začeli tuje študente nameščati v različne stavbe z razlogom, da dejansko doživijo kaj je romunsko študentsko življenje. Tudi ta kampus je oddaljen od centra mesta okoli 20 min hoje. Ima dobro povezavo z avtobusi do centra, od katerega je ena linija tudi najbolj pogosta v mestu. Sobe so 2-posteljne tudi s pogradom (cena je okoli 40€= 175RON/osebo/mesec), vhod v sobo je direktno z glavnega hodnika. Na koncu hodnika pa se nahaja skupna kupalnica z wc-ji. Seveda imajo več tušev in wc-jev, ampak celo nadstropje deli te. Na enem koncu se nahajajo prostori za fante, na drugem pa za punce. To naj bi uradno držalo, samo ko v praksi vsak hodi na tisto stran, ki mu je bližja in nobeden se ne pritožuje, ker je vse v prijateljskem tonu in vse se da zment.

Možnost je, da dobiš tudi garsonjero za dva, samo baje te sobe dobijo določeni študenti in cene so tudi tem bolj primerne! Vse sobe so na novo opremljenje (vsaj tiste, ki sem jaz videla), ostale pa so še v procesu obnavljanja. Vsako leto jih nekaj na novo obnovijo in modernizirajo koliko pač upajo. Kampusi so med seboj oddaljeni okoli 30 min hoje, tako da ta dva kampusa in center lahko zaključimo v en trikotnik.

Na vsakem kampusu se nahaja tudi menza. Čeprav je ta študentska, vanjo hodijo vsi in nobeden ne pregleduje, če si študent ali ne. Saj je vseeno, ker tudi obrok je zelo poceni (2-3 €/obrok) in zanj dobiš vse: juho, glavno jed (npr. dunajski in krompir), solato in sladico. Seveda cena varira, odvisno kaj vzameš, sam tudi če vzameš najdražje reči ne bo prišlo več kot 4€. Lastnik obeh menz je isti, tako da se tudi hrana veliko ne razlikuje, čeprav se mi zdi, da je menza v Memotu precej boljša, ker imajo večjo izbiro in vrsta hrane se dnevno bolj spreminja.

Če pa bi hodili v restavracijo, cene so od kakšnih 5-6€ naprej. Isto pač kot v Sloveniji!

Spoznala sem tudi par Erasmus študentov, ki so si najeli sobe/apartmaje/… ker niso hoteli bit v študentu. Najcenejše kar je eden fant dobil je bilo 150€+stroški za apartma katerega je delil s še enim kolegom, in baje da je to zelo ugodno, da ni tako lahko dobiti kaj takega. On pa je to našel ker so mu lokalni kolegi pri tem pomagali.

Lahko bi si tudi sobo v hostelu ali pensionu najeli. Za pension ne vem koliko cena pride, večinoma pa imajo tudi internetne strani. V hostelu, ki se nahaja blizu centra pa se da sobe dobiti za 7€.

Je veliko različnih možnosti, samo je treba vedeti kaj si želiš in seveda včasih je tudi pomembno kakšne sostanovalce/cimre dobiš! Pa velik sreče v iskanju!

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , .


Obujanje spominov

Zdaj, ko je vsega konec, grem skozi določene slike in razglednice, in obujam spomine na pretekle dneve. Bilo je res zelo burno!

Vsi me sprašujejo kako se mi zdi? Mi je bilo všeč? Kaj si mislim o Brasovu, o Romuniji, o ljudjeh in ostalih rečeh? Še sama ne vem kaj naj jim rečem! Vsakič se vstavim in pomislim nazaj! Ja, bila je zelo zanimiva vožnja kot z vlakcem smrti: razburljiva, hitra, adrenalinska, … in na koncu si preživel toliko tega v kratkem času, da se niti sam ne zavedaš kaj si dal skozi. Samo določene slike te lahko spomnijo na vse, pri čemer seveda na vse pomisliš z nasmeškom na obrazu!

Veliko novih ljudi sem spoznala, veliko doživela in prepotovala, vzpostavila nove kontakte (take in drugačne), … in vse to z vednostjo, da sem se veliko naučila na vseh področjih. In čeprav imam za nazaj samo papir kot dokaz, da sem tam bila in nekaj slik in razglednic, da me spomnijo na dejanja, lokacije in ljudi, ki sem spoznala; globoko v sebi vem, da se to ne da primerjat z občutkom, ki ga globoko v sebi nosim in bo tam ostal! Zato v vsakem primeru vsem priporočam, da se udeležijo takih »akcij« (študijskih izmenjav), ker vam bo za ziher ostali v zelo lepem spominu, če ne spremenilo življenje, ker velikemu številu ljudi je! In verjemite, spoznala sem tudi veliko ljudi, ki je že bilo na Erasmus izmenjavi in vsi so mi potrdili, da je ta izmenjava bila njihova najboljša izkušnja v življenju! Zato pot pod noge pa potovat okrog!

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , .


At the end… (RUC)

Čas najine izmenjave na Danskem se izteka. Pol leta je minilo neverjetno hitro… ob sklepanju novih prijateljstev, pridobivanju novih izkušenj in spoznavanju nove dežele z mnogo različnih kotov. 🙂

Roskilde festival  s svojo barvitostjo, norostjo in fantastičnostjo nama je popestril te zadnje dneve, prežete s poslavljanjem (le do na daljnega seveda).

Erasmus je neverjetno super izkušnja, ki jo priporočava vsem. 🙂

Jasna & Maša

Posted in Outgoing students.

Tagged with , .