Skip to content


Surprise, surprise – an unexpected meeting in the Czech Republic

Since the post below also refers to our outgoing students, I’m also posting it here …

Brno, Czech Republic, late August 2010

I’m sitting in the garden of a lovely ice cream shop in the old part of Brno and enjoying nice weather and the lively atmosphere there. I’d never been to Brno before – the reason for going there will be explained later on, and in my next post as well.

While chatting to my friends at the table and commenting the huge potions of delicious ice cream. I’m observing the people queueing at the door of the ice cream shop waiting for their “take-away” portions. And suddenly … I notice two familiar figures – two student-like girls with ice cream cones in their hands. Unforunately, the same second they turn into another street and I can’t see their faces at all. But something tells me I know them! Hm, knowing somebody in the streets of Brno? Its population is 370,000! It’s bigger than Ljubljana! I instinctively jump up and run after them, leaving my friends at the table, confused and amazed as to what I’m doing.

And to my surprise … to everybody’s surprise, actually – I wasn’t wrong! The two girls were my ex-students, two Slovene students of the University of Nova Gorica (Slovene Studies). Ksenija and Petra! We all couldn’t believe our eyes and we were so happy to see each other! Of course we were wondering about each other’s reasons for coming to Brno. And I’m proud to tell you that none of us was there for tourist purposes only! Although I’m not trying to say that travelling is a waste of time – on the contrary, I believe you can learn a lot by seeing new places and experiencing new cultures, languages, traditions … But “mission Brno” had higher, educational goals for both of us.

Petra and Ksenija came to Brno for a few weeks to attend the EILC course and learn the Czech language before spending their Erasmus exchange period in Prague.  And I came to Brno to attend the EILC reunion with my ex-EILC students from different countries who had attended the EILC course of Slovene at the University of Nova Gorica in September 2009.

What an excellent occasion to unite young people with the same interests – studying abroad, meeting new friends, learning about foreign languages and cultures! So I invited Ksenija and Petra to join me and my foreign EILC students to a trip to the Brno castle that afternoon. The students got to know each other there and we had enough time to exchange our opinions about studying abroad, the language courses, etc. By the way, Ksenija and Petra were enjoying their lessons of Czech, although the course was really intensive. To make their Erasmus period later in Prague easier, they exchanged contacts with our ex-student from the Czech Republic, Veronika, who offered her help to them.

I have to admit that I’m extremely happy that all my efforts to promote the EILC courses and Erasmus exchanges have paid off. We’ve definitely achieved our goals and helped those young people to learn new things and meet new friends.

We are looking forward to the next planned EILC reunion, and, of course, to unexpected meetings like this one as well!

Thank God the EILC courses exist.

Veronika

Posted in Others.

Tagged with , , , , , .


Pariz

Pozdravljeni,

občestvu erasmovcev UNG-ja še nisem poročal o svoji pariški izkušnji prejšnji semester. Kaj sploh reči o Parizu, kar ne bi že sami vedeli? Sam sem imel srečo, da sem tam že leto prej z neko drugo štipendijo preživel dva meseca, tako da sem lahko preskočil prvo zmedeno spoznavanje z javnim prevozom in mrzlično tekanje od Mona Lise na vrh Montmartra. Po določenem času najdeš svoje najljubše arrondissemente, najljubše muzeje, najljubše bare, restavracije … morda malo umaknjene od turističnih atrakcij.

Takrat sem bil – oz. naj bi bil – tudi na istem faksu, Paris 8, katerega blodnjake sem tako že poznal. Ne pa še veliko profesorjev, saj je lani ob mojem bivanju potekala večmesečna stavka – kar v teh krajih seveda ni nič nenavadnega. Kdor ima kaj izkušenj s francoskimi ustanovami ve, da zna tam vladati precejšnja zmeda. Če je univerza v petih ali šestih stavbah, kjer ni praktično nič označeno, in kjer si vendarle malo obotavljiv zaradi ravni svoje francoščine (za znižanje samozavesti na tem področju ponavadi poskrbi že prvi natakar), zaradi česar bi se raje izognil spraševanju mimoidočih, vsakršne predhodne izkušnje pridejo prav.

Administracija je sicer ležerna, a večjih težav zaradi nje nisem imel. Zelo prijetno presenečenje pa je bila nastanitev. Od kolegov, ki so študijsko obiskali Pariz, sem slišal že vsakršne zgodbice, tako da sem si res lahko oddahnil. Majhen študentski dom je del samega kompleksa univerze v le nekaj let stari zgradbi. V njem je prostora za 50 ljudi, rezerviran pa je za tujce. Imel sem torej svojo ne tako majhno sobo in lastno kopalnico. Skupna kuhinja pa je omogočala prostor za srečevanje in druženje. Tako je bil moj prvi stik namesto s francosko kulturo stik pravzaprav z vsemi drugimi kulturami. Tam so bili študentje iz vseh koncev Evrope, iz Južne Amerike, Azije in Kanade. Vzdušje je bilo vseskozi krasno. Družbe za dnevno in nočno raziskovanje Pariza ni manjkalo. Problemov, ločeno od nezainteresiranosti uprave za razna popravila, ni bilo.

Sicer filozofu v Parizu ne more biti dolgčas. Sam delam doktorat iz sodobne francoske filozofije in sem imel priložnost filozofe, o katerih pišem, tudi videti predavati. Prav tako sem imel dostop do sveže izdanih knjig v knjigarnah in težko dostopnih člankov v odlično založeni knjižnici univerze. Predavanja na mojem oddelku so bila zanimiva, izbira je bila pestra. Predavanje v nasprotju z našimi navadami tu ne traja dobro uro, temveč tri (ne šolske) ure, kar zna biti rahlo naporno, če nameravaš slediti več predavanjem v istem dnevu. Izpite sem naredil s pisanjem seminarja, kar je bil v francoščini kar izziv.

 

Kar malo težko je takole obujati še sveže spomine, ko se je treba še truditi ne pogrešati preveč zelo lepih mesecev …

Lp, Rok

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , , , , .


Praga

AHOJ

Lep pozdrav iz Prage. Po dobrih 3 tednih sva si končno vzela malo časa, da napiševa najin prvi “post”. V Prago sva pripotovala 9. 9. 2010 ob 9. zvečer, po 11. urah vožnje z vlakom. Bilo je kar naporno, saj sva morala dvakrat prestopiti z vso svojo prtljago, ki je ni bilo malo. Na železniški postaji naju je čakal najin »buddy« Vojtech (češki prostovoljni študent, ki nama je pomagal pri vselitvi in pridobitvi vseh dokumentov in kartic). Vojtech naju je vodil do študentskega doma. Že takoj na začetku naju je čakal prvi šok, in sicer najina soba v študentskem domu, ki je zelo majhna, skoraj ni ene stvari, ki ne bi bila polomljena ali bi delala, je pa sorazmerno poceni (90 EUR na mesec). Tu sva pustila prtljago, nato pa smo skupaj odšli v najbližji pub, spili češko pivo in si vzeli čas za klepet.

Prvi teden tukaj (»Orientation week«) je bil namenjen Erasmus študentom, da se spoznamo med seboj in da spoznamo lepote Prage. Na voljo smo imeli tudi veliko izletov v druge predele Češke. Midva sva se udeležila izleta v Tabor, ki je najstarejše mesto na Češkem, sodelovala pa sva tudi pri »Prague discovery game« kjer smo spoznavali Prago.

S predavanji smo tukaj začeli 21. septembra, kar je nekoliko prej kot pri nas v Sloveniji. Vsa predavanja potekajo v angleškem jeziku. Tukaj imava 5 različnih predmetov, prvi vtisi s predavanj so kar dobri, nekateri predmeti so dokaj lahki, nekateri pa kar zahtevni.

Stanujeva v študentskem naselju Strahov, ki je največje študentsko naselje v Pragi (12 študentskih blokov, 4500 študentov). Tukaj nas je približno 450 Erasmus študentov (največ je špancev, približno 150), ki obiskujemo CTU (Czech Technical Univesity in Prague), poleg tega pa je še ogromno Erasmus študentov iz drugih univerz (Karlova univerza, Ekonomska univerza). Drugače pa so tukaj študentje praktično iz vsega sveta (Kanade, ZDA, Škotske, Avstralije, Južne Amerike, Indije, … Spoznala sva že veliko Erasmus študentov, pa tudi na najino presenečenje nekaj slovenskih, tako da nas je tukaj okoli 10. Študentsko življenje tukaj je noro, ogromno zabav, raznih aktivnosti, srečanj, izletov. Zahvala za to gre predvsem skupini ISC (International Student Club), ki skrbi, da nam ni dolgčas.…

Zdaj gre proti koncu že 4. teden in upava, da naslednji 4 meseci ne bodo minili tako hitro.

Lep pozdrav iz Prage, Luka in Ažbe

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , , , , , , , .


Zadni mesec

Počasi se bliža konec izmenjave …

Kaj naj rečem, bilo je super, malce naporno, se posebej zadni mesec. Ta teden mi je končno uspelo spisati diplomo do konca, tako da sem jo že oddal komisiji (na TU Delft) in čakam na zagovor, ki bo 12.7. Eksperimentalni del se je zavlekel se globoko v junij in zaradi tega je bil zadnji mesec precej naporen. V laboratoriju sem bil od jutra do večera, včasih tudi do 11. ure zvečer. Zraven tega pa sem imel še dva izpita. Pol razumete, ne?

Mislim, da je diploma uspela super, dobili smo veliko novih rezultatov, ki bodo koristni za nadaljevanje raziskave. Vsi so bili navdušeni nad mojim delom, še posebaj v laboratoriju.

Zato so mi ponudili en malce krajši projekt v oktobru. Delal bi na isti tematiki kot do zdaj (Fischer-Tropscheva sinteza dizla).  Tema diplome mi je bila zelo všeč, zato sem projekt seveda sprejel. Najpomembnejša stvar, zakaj sem sprejel to odločitev, pa je bila delovno okolje. Cel team deluje zelo dobo in vedno se kaj dogaja, tak, da ni nikoli dolg čas. Stvar se ni popolnoma 100 odstotna, čakam se potrditev TU Delfta glede financiranja.

No, upam, da bo odgovor pozitiven in tako pridem oktobra nazaj. Dovolj o tem, naslednja stvar je seveda zelo zaslužen dopust ;).

LP iz Delfta,

Jure

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , , , , , , , , , , .


Chania 3

Ja

Moje zadnjih javljanja s Krete!

Kaj naj rečem, nekih drastični sprememb ni od zadnjega javljanja, razen tega da je postalo na čase nevzdržno vroče. Takšne dni potem takem preživim v stanovanju, ali pa se namakam v morju, katerega temperatura ni nič kaj osvežujoča! J Pretekle dni smo imeli kar naporno v šoli, ampak sedaj je skoraj vse že za mano, imam samo še en projekt za naredit. Glede faksa lahko povem, da je dosti lažje opravit izpit za erasmus študente, saj imam občutek da nas vsi jemljejo malo z rezervo J Drugače sem se dvakrat selil, trenutno sem v stanovanju bolj v notranjosti Chanije in imam prečudovit razgled nad celotno Chanijo. Vsekakor uživam v dneh, ko se odpravimo letet, ali pa na kakšen izlet. Če bo volja in denar, planiram tudi ogled otoka Santorini. Zadnji mesec se je študentsko življenje povsem umirilo. Večina študentov je odšla že domov, tako da nas je ostalo še samo 10, kar pomeni da žuranje ni več tako pogosto in tudi vsi smo ga že siti. V naslednjih dneh dobim obisk iz Slovenije (Urša in Matjaž), tako da bomo ta čaš večinoma preživeli s pohajkovanjem po otoku, poležavanju na prečudovitih plažah, pitju piva,…J Še vedno neizmerno uživam in se mi prav nič ne mudi domov.:)

Markus

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , , , , , .