Skip to content


Projekt BioAcid na Švedskem

Slab teden po vrnitvi z ekskurzije z univerzo sem pričela delati v Aronia Research Institue in že takoj na začetku sem se skupaj z raziskovalci iz Aronie odpravila za 2 tedna na Švedsko – tokrat na zahodno obalo in precej severneje kot smo bili z univerzo, v kraj Kristineberg (Fiskerbäckskil), ki je približno na polovici poti med Götteborgom in Oslom. V Kristinebergu je Sven Lovén Centre for Marine Sciences, in sicer v okviru univerze Götteborga. Tu so od februarja do julija nemški raziskovalci v okviru projekta BioAcid raziskovali vpliv zakisevanja morja na morske organizme. V tem projektu sodeluje več nemških univerz, Aronia pa je bila povabljena zraven, ker so podoben eksperiment izvedli leto prej na Finskem, in sicer na zoološki postaji Tvärminne med Tammisaarijem in Hankom. Eksperiment na Švedskem so izvedli v morju, ki so ga zajeli z velikimi lebdečimi plastičnimi vrečami, z volumnom dvojnega avtobusa.

Raziskovalci iz Aronie so raziskovali ceponožce, zato smo po vrnitvi na Finsko nadaljevali z začetim delom na Švedskem – v Kristinebergu smo vzorčili in inkubirali te planktonske živali, po vrnitvi pa smo nadaljevali na zoološki postaji Tvärminne, kjer smo izmerili samice in samce ceponožcev. Vmes smo izvedli tudi 24 urno vzorčenje za določitev okolja, ki ga imajo ceponožci na dnevni ravni. V okviru tega vzorčenja smo se vsakih 6 ur odpravili na odprto morje in vzorčili različne parametre.

Slike iz Švedske:

IMG_3623 IMG_3602 IMG_3505 IMG_3544

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , .


Enotedenski teren z univerzo

Zadnji teden v aprilu smo se z univerzo za en teden odpravili na ekskurzijo na Švedsko. Na tem izletu smo bili študentje krajinske arhitekture in Sustainable coastal management-a, pridružil pa se nam je tudi en študent gozdarstva. Začeli smo 21.4.2013 ob 18.00 in se odpravili v Turku, kjer smo se vkrcali na trajekt – popolnoma novo ladjo podjetja Viking line in se odpravili proti Stockholmu. Naslednji dan ob 7.00 zjutraj smo prispeli v Stockholm, kjer smo ponovno sedli v avtobus in se cel dan vozili proti Malmu. Zvečer smo prispeli v Malmö in ker smo imeli večer prost, smo se nekateri odpravili na večerni ogled mesta ali poiskali restavracijo. V tem mestu smo ostali eno noč in 2 dni. V Malmu smo se študentje krajinske arhitekture in obalnega managementa ločili in smo vsaka skupina po svoje raziskovali mesto. Skupina obalnega managementa je imela organizirane 3 študijske obiske, kjer so se nam pridružili tudi študentje iz Litve in Latvije: najprej smo obiskali najrevnejšo sosesko Seved, kjer je organizirano urbano ekološko pridelovanje hrane – na vrtičkih sredi Malma gojijo krompir, paradižnik, solato, med itd. Pridelki so prvotno namenjeni prehrani prebivalcev soseske, ki se na ta način tudi povežejo med sabo (večina jih je političnih beguncev iz nestabilnih držav, ki se ne morejo vključiti v družbo), viški pa so prodani trgovinam. Z zasluženim denarjem nato vzdržujejo vrtove in kupujejo semena. Nato smo obiskali Zahodno pristanišče, kjer je univerza in ekološka soseska z veliko uporabe sončnih celic, vakuumskim odvozom smeti itd. Nazadnje smo obiskali še sosesko Augustenborg z botaničnim vrtom na strehah hiš – na strehah je nekaj cm zemlje, v kateri so posajene rože in manjši grmički. Naslednji dan se je naša skupina odpravila na enodnevni izlet v glavno mesto sosednje države Danske, kjer smo imeli predstavitev danskega ministrstva za okolje in kako poskušajo doseči trajnostni razvoj industrije. Tudi tukaj so se nam pridružili Latvijski in Litovski študentje.

Naslednji dan smo se poslovili od Litovcev in Latvijcev ter se ponovno pridružili študentom krajinske arhitekture na avtobusu in se skupaj odpravili proti Halmstadtu ter naprej proti Stockholmu. Na poti smo se ustavili še v gradu Sofiero in v Naravnem rezervatu Kullaberg, kjer je znamenita umetniška postavitev Nimis iz naplavljenega lesa.

Še nekaj slik:

IMG_3095 IMG_3304 IMG_2508 IMG_3147

Posted in Outgoing students.

Tagged with .


Enodnevni obiski nekaterih bližnjih mest

V prvih treh tednih izmenjave sem se odpravila na izlet v Helsinke in Turku, kjer sem si pogledala najbolj zanimive stvari. V Helsinkih sem si ogledala le center mesta, saj je preveliko, da bi lahko videla kaj več – samo mesto ima več kot četrtino prebivalcev Slovenije, z bližnjo okolico pa kar polovico, težavo pa predstavlja precejšnja razpotegnjenost mesta. Ta dan, ko sem bila v Helsinkih je bilo tudi veliko bolj mrzlo kot prejšnje dni tako da ni bilo posebej privlačno pešačiti. Na splošno so vsa mesta na Finskem razpotegnjena v dolžino – izven velikih mest ima praktično vsaka hiša svoj vrt, od neke Finke pa sem tudi izvedela, da imajo z zakonom določeno razdaljo med dvema hišama (naj bi bilo vsaj 6 metrov vmes, v nekaterih primerih tudi 20 m ali več).

Turku je manjše mesto s 300 000 in mogoče malenkost bolj organizirano, saj sem videla precej več kot v Helsinkih. Tukaj je tudi več starejše arhitekture predvsem v središču mesta, vendar je izven centra deloma v slabšem stanju saj so imeli pred nekaj desetletji velik požar, ki je veliko uničil, uničeno pa so nadomestili z bolj ali manj montažno gradnjo.

Posted in Outgoing students.

Tagged with .


Prvi mesec na Finskem

V današnji objavi bom opisala sistem, ki ga imajo na finski univerzi, ki jo obiskujem.

S predavanji začnejo že septembra, študijsko leto pa uradno traja do 31.7., čeprav s predavanji zaključijo v začetku junija. Leto je razdeljeno na 5 semestrov oz. ”periods”, kar znese 2 meseca na periodo. V vsaki periodi naj bi opravili 12 ECTS, lahko pa tudi več npr. v dveh semestrih in imajo na koncu več prostega časa. Študentje pa morajo v času študija opraviti tudi vsaj 2 meseca obvezne prakse. Pri predmetih imajo običajno izpit in krajšo predstavitev oz več obsežnejših predstavitev brez izpita. Ocenjeni so od 0-5, pri čemer 0 pomeni ni opravil, 1 opravil… do 5, ki pomeni odlično. Pri nekaterih predmetih imajo namesto ocene samo opravil ali ni opravil. Predmeti se izvajajo v veliki večini s predavanji, nekateri tudi kot virtualni ali kot samostojno študiranje literature. Pri predavanjih profesorji pričakujejo, da je študent samoiniciativen, saj se s predavanji pridobi le temelje za nadaljnje samostojno učenje; za virtualne predmete je potrebno npr. prebrati knjigo in komentirati vsako poglavje, napisati več seminarskih nalog ali članek itd. Predmeti, kjer pa je izključno samostojno študiranje literature, iz katere nato študent odpiše izpit se imenujejo ”book exams” in so praviloma najtežji izpiti.

Posted in Outgoing students.

Tagged with .


Portugalska in priložnostni zaslužek

Nasplošno je prilik za zaslužek na Portugalskem bolj malo- vsi imajo v glavi idejo o krizi in tujcih, ki jim kradejo službe. Če želite probati z bolj resno zaposlitvijo- zakaj pa ne? Prednost imamo, ker nasplošno zna pri nas več ljudi angleško, kot tukaj. Ni nič nenavadnega, da na glavni avtobusni postjai v Lizboni, glavnem, miljonskem mestu, ženska na informacijah ni znala angleško in je privedla čestilko- ki pa je znala angleško. Lahko se lotite manjših »podjetniških podvigov«, za lastno veselje. Kar bi rad omenil je to, da je splošni nadzor nad davki in zaslužki bolj ohlapen. Če ste s kakšne umetniške šole in vajeni ustvarjanja izdelko, rokodelskih stvari ali pa recimo kot jaz posedujete kak čuden hobi (peka kolačev) ni nobena težava se udeležiti kakšnega lokalnega sejma in svoj izdelek probat prodati. Ne le to, v Caldasu se poleti posebaj prireja sejem, kjer podpirjao prodajo ročno izdelanih reči. Plačate le nekaj € za stojnico. Nakup in prodaja rabljenih stvari je bolj umetnost, saj za razliko od nas imajo tukaj čudne načine prodajanja- ljudi je treba dobesedno prosit, da kupiš kaj rabljenega, zbijanja cene (dokler niste v vlogi prodajalca) ne poznajo. Jaz sem kar nekaj časa potreboval za nakup BMX-a, prodal pa sem ga- hja, pod ceno, ker nisem imel časa. V trgovinah se zgodi tudi, da vam šele v šesti za izdelek s ceno 450€ zmagoslavno ponudijo kot višek pogajanja popust celih 3%.

Posted in Outgoing students.

Tagged with , , , , , , .