V Perpignanu sem doživela neponovljivo izkušnjo multikulturnosti, kjer so bili ljudje, kot mladi in študentje bistveno bolj odprti kot so kasneje v kakšnih drugih multikulturnih okoljih. Vesela sem, da sem šla tja in spoznala vse te bistveno različne ljudi, ker če sedaj gledam, smo si Evropejci v osnovi zelo podobni.
Tudi sicer je bilo zanimivo spoznati svet z druge luči, ko sem interagirala z ljudmi s katerimi običajno ne, ker se vzajemno izogibamo zaradi raznih predsodkov. Mislim, da bom nadaljevala s tem obnašanjem. Kaj dela modrec pred razsvetljenjem? Seka drva in živi mirno življenje. Kaj dela modrec po razsvetljenju? Seka drva in živi mirno življenje. (Kitajska modrost).
Ti meseci so bili torej polni novih spoznanj o sebi in drugih. V grobem lahko potegnem črto in rečem (izpolnjeno je), khem, in bilo je dobro, kaj bo pa potrebno še prebaviti. Okvirno sem tudi zaključila, da bistveno raje živim v Sloveniji.
Moj cilj postati poliglot se je izkazal za težjega, kot sem pričakovala. Seveda po petih mesecih govorjenja skorajda izključno francoščine, trdim, da znam govoriti francoščino. Ampak v veliki meri sem govorila predvsem z ostalimi Erasmusi ali tujci, kar je ohranjalo naš nivo jezika na neki znosni ravni, medtem ko so Francozi pogosto še vedno – Francozi. Pravzaprav, podobno kot so bili Angleži še vedno Angleži tudi po več kot 10 letih učenja angleščine, verjetno se bom morala še kdaj spraviti v Francijo. Glede na to kako sem govorila ob prihodu ali pa sedaj, ho, dragi moji, to je skorajda neskončen napredek. Resda je vsak začetek težak, slovnico sem še dokaj ohranila v glavi, besed pa kar ni bilo, skratka, komaj da sem zmogla kak stavek povedati. Zdaj mi pa kar gre.
