Pred časom me je na izmenjavi obiskala dolgoletna prijateljica in me dokončno prisila v brezskrbno šnoflanje po Benetkah (pod močnim vplivom obiska bom uporabljala izrazoslovje tistega sončnega dne … prevodi niso dosegljivi, a so pomeni dokaj dostopni preko konteksta). Načrt je bil jasen: študentsko bluzenje (študentsko, ker nismo imele dinarčkov za kakršne koli vstopnine, bluzenje, ker pri potepu nismo uporabljale turističnih vodnikov, z mojim poznavanjem mesta pa si ne pač ne gre pomagati, ker se pogosto izgubim še v domači kopalnici …). In kot vsako dobro bluzenje se je tudi to začelo z izjemnimi količinami kave. In kot vemo, Italija je ‘the place to be’ za vse ljubitelje pravega kofetkanja. In kava v Benetkah ni nujno draga, samo pravo lokacijo je potrebno poiskati – po nekaj mesecih izmenjave sem se naučila, kje ta mesta so (resno, uspeh zame). Po kavici in obdelavi vseh čvek iz domače Štajerske sva se dokončno odlepili iz s soncem obsijanega trga in se odpravili do vseh turističnih znamenitosti. Peš. Ker študentje pač ne bomo uporabljali vaporetta (tj. vodnega avtobusa). In sledile so vse tipične turistične znamenitosti. Zlili sva se v množico nemških, ruskih, ameriških, japonskih … turistov in jokcale in stokcale nad čudovitim sončnim dnem (in izjemno dragimi trgovinami z modnimi znamkami, ki navadnim smrtnikom pač niso dosegljive).
Kar sledi je nekaj fotografij tistega lepega dne, ki bodo povedale mnogo več, kot so moji kofeina polni možgani sposobni narekovati mojim prepočasnim prstom …
Pa da ne pozabim … Avtor fotografij v veliki večini nisem jaz, pač pa moja obiskovalka. Vraga, še fotoaparat ni bil moj, pač pa sposojen … Ampak imam njeno dovoljenje (recimo …) in upam, da niso kršene kakšne avtorske pravice. A je kul, A.? Nde da je? Kul. Kul, kul, kul …
In kot je vedno napisano na razglednicah:
LEP POZDRAV IZ BENETK!!!!! P.
