“Twenty years from now you will be more disappointed by the things that you didn’t do than by the ones you did do. So throw off the bowlines. Sail away from the safe harbor. Catch the trade winds in your sails. Explore. Dream. Discover.” – Mark Twain
Zgornji citat je bil moja mantra, ko sem se odločala za izmenjavo in sedla najprej na vlak za Frankfurt nato pa na letalo za Porto, in ko sem prispela v Porto. Še posebej sem si ponavljala to, ko sem iskala avtobusno postajo (ki izgleda kot garaža, ki pripada hiši in ji definitivno ne bi imenovala avtobusna postaja) za Vila Real, saj od 15ih ljudi, ki sem jih vprašala za pot, nobeden ni govoril angleško. Konec dober, vse dobro. Avtobus mi je speljal pred nosom, tako da sem imela uro in pol časa, ki sem ga izkoristila za sprehajanje po centru.
Pred začetkom potovanja nisem imela niti časa razmišljati o izmenjavi, saj je bila druga polovica januarja in prva polovica februarja v znamenju izpitov. Vse se je zgodilo tako hitro, saj sem imela v četrtek 9. februarja zadnji izpit, izselila sem iz študentskega doma, cel petek pakirala in se nato v soboto, 11. februarja, zjutraj usedla na vlak za Frankfurt. Da sem končno dojela, da sem na Portugalskem in da bom tu živela 5 mesecev, daleč stran od družine in prijateljev, sem potrebovala par tednov :).
Čas izmenjave se je že globoko preselil v drugo polovico in včasih, kar ne morem verjeti, da bo vsega kmalu konec. Da sem izbrala Portugalsko kot destinacijo, sem zelo vesela, saj je država prelepa, z veliko zgodovino, majhnimi vasicami, ozkimi ulicami in kar naredi deželo bolj domače, prijaznimi ljudmi.
Sprva se je bilo potrebno navaditi (in se še navajam) na tempo življenja, ki teče bolj počasi kot pri nas, saj se nikomur nikamor ne mudi. Tudi organiziranost ni njihova karakteristika. O tem bi lahko več povedala Barbara :), ki je imela kar nekaj kolobocij s študijskim sporazumom.
Študiram na Universidade de Trás-os-Montes e Alto (UTAD) v kraju Vila Real, ki ni pretirano velik, saj lahko prideš peš bolj ali manj vsepovsod, je pa zato velik kampus, saj so vsi oddelki na kupu v večjih stavbah, in včasih je izziv priti v doglednem času od ene stavbe do druge, saj imamo predmete z različnih programov in posledično v različnih stavbah.
Večini Erasmus študentov ni potrebno hoditi na predavanja, saj so ta v portugalščini, in imamo zato študentje individualne sestanke s profesorji. Jaz poleg predmetov delam tu tudi diplomo, in je precejšen izziv zaradi njihove neorganiziranosti (manjkajoči reagenti, pokvarjeni hladilniki,…) tako da priporočam, da ko se boste odločali za izmenjavo, pojdite delat predmete, saj bo izmenjava veliko manj stresna.
Lep pozdrav,
Jelena
