Zadnjih nekaj dni je namenjenih predvsem besnem metanju reči v kovčke, birokraciji in poslavljanju. Izpiti so končani, ocene vpisane in včeraj je bil na sporedu končni pogovor z izjemno prijaznimi ljudmi, ki na Ca’Focariju skrbijo za Erasmus. Vse skupaj pa spremlja analiza vsega dogajanja v Benetah.
Torej … Slabih reči pravzaprav ni. Dobrih ogromno. Ker sem se za izmenjavo odločila iz povsem akademskih razlogov (dejansko se zdi, da obstajata dva pola ljudi, ki se odločijo za izmenjavo – tisti, ki hočejo ‘big ol’ party time nekje drgje’, in tisti, ki želijo delati v drugem okolju … in, ja, zdravorazumsko, ona vmesna skupina, ki hoče vsega po malem, kar je pa najbolj prav), lahko ta trenutek sklenem, da je bila odločitev prava. Delo z novimi strokovnjaki iz področja, za katerega se pač odločite, nova področja, novi sošolci, nove ideje … Vse skupaj deluje kot gojišče, na katerem lahko dosežete ogromno. In se imate fajn, medtem ko to delate.
Je pa res, da je, kljub vsem pozitivom, res čas za odhod. S poletjem pride v Benetke vročina in trume turistov. In mesto je mrzlično. In kovčki napolnjeni.
Lep pozdrav iz Benetk.
P.
