- Univerzitetni kampus v Tafiri je bil zelo velik in dobro orientiran. Stavbe so bile po večini stare in betonske z zelo slabo izolacijo, v poletnih mesecih je bilo prav pasje vroče. Do faksa sva se s prijateljico vozile z avtobusom, vožnja je trajala slabih 40 min. Avtobus je vozil pogosto in sicer vsakih 15 min.
- Koordinator ni znal dobro govoriti angleško, zato smo se večinoma pomembnih stvari zmenili v španščini. Ob prihodu nama je »dodelil« nekakšno tutorko, ki prav tako ni znala angleško. Na začetku nama je še pomagala z predmetnikom in z usklajevanjem urnikov, tekom semestra pa vedno manj.
- Knjižnica ni bila zelo velika, je pa bila zato prijetna. Imela je več ločenih prostorov, eden s knjigami in računalniki, drugi je bil za učenje in potem so bili ločenih prostorčki za skupinsko učenje. Knjige si si lahko sposodil 1 teden, knjige ki so bile posebej označene z rdečo piko pa le 1 dan. V knjižnici si imel fotokopirni stroj in za uporabo le-tega si moral kupiti vrednostno kartico (možnost izbire si imel ali za 60 ali za 30 kopiranj).
- Tajnica je bila zelo prijazna in nama je tudi največ pomagala, kar se tiče vprašanj glede faksa in z vsemi Erasmus papirji. Ona tudi ni znala špansko.
- Fakulteta je imela na voljo precej jezikovnih tečajev, ki pa niso potekali na univerzi. Večina je bilo plačljivih, Lenka ga je imela zastonj v Obelisku (drugi univerzitetni kampus), zanj so ji priznali tudi kreditne točke.
- Kar se tiče profesorjev, večina jih je zelo prijaznih. Naleteli sva tudi na takega, ki je prijateljici zabrusil, da kaj vendar počne v Španiji, če ne zna špansko in ji je dal nekako vedeti, da ni ravno dobrodošla pri njegovem predmetu, zato sva ga pač zamenjale. Glede na to, da sva prišle v Španijo relativno pozno (šele 19.2.) ni bilo problema zamenjati predmete, ki sva jih vpisale na Learning agreement-u.
- Predavanja so v španščini, nekateri profesorji so prijateljici šli tudi na roko in ji razložili v angleščini, ampak ponavljam, ne gre za dobro voljo, da bi nama predavali v angleščini ampak dobesedno ne znajo angleško. Od treh predmetov ki sem jih morala narediti sem imela pri dveh seminarje (v španščini) in pri tretjem smo pisali izpit v španščini, ampak pri izpitu sva imeli tudi možnost izbire v angleščini.
- Pri enem predmetu, je bil profesor celo tako fajn, da so lahko celo naši prijatelji šli z nami na terenske in to zastonj! Seveda je imela njegova prijaznost tudi dobro ceno, zelo težek izpit.
- V kampusu je bilo nekaj menz za kosila. »Študentsko kosilo« je bilo 5 evrov, lahko tudi manj če nisi vzel celotnega menu-ja. Glavna jed je bila večina cvrta (mesni kroketi, ribje palčke,…) in priloga je bila vedno (in povsod)) cvrt krompir, tako da sva s prijateljico po navadi vzele dva začetna krožnika (solata, juha, paella, tortilla, pašta,…). Avtomat z hrano je bil zelo drag (npr. mini Twix 1e), voda je bila 50 centov in zravn je bil aše avtomat za kafe ( od 50 centov do 1 evra).
- In še enkrat: Pazite na to, da toliko predmetov, kot si napišete na Learning agreement naredite vse, ker drugače boste morali vračati štipendijo.
- Žal nimam nobene slike z faksa =)
Posted in Outgoing students.
Tagged with Kanarski otoki, Španija.
By Kim Ferjančič
– August 3, 2012
