No, pa sem tudi jaz končno dočakala Erasmus izmenjavo v Pragi. Nisem človek, ki bi preveč razmišljal kako in kaj bo, ampak me je dan pred mojim odhodom res malo stisnilo pri srcu. Odhod mi je olajšala prijateljica Mojca, ki je skupaj z mano odšla na izmenjavo.
Že zgodaj zjutraj nas je vlak odpeljal iz Ljubljane. Ne bom pozabila besed moškega, ki nam je pregledoval vozovnice: “Vidve pa daleč gresta.” Šele takrat sem se resnično zavedala, da se poslavljam od moje lepe Slovenije:).
Po dolgih DVANAJSTIH urah, je vlak ustavil na železniški postaji v Pragi. S težkimi kovčki , utrujene, v velikem pričakovanju, sva z Mojco odšli ven, kjer nas je že čakal moj tutor Daniel. Oh, še zdaj se spominjam njegove lepe dobrodošlice – steklenica piva (samo za mene in Mojco:). Nato pa nama je skupaj s prijatelji pomagal nositi težke kovčke in nam pokazal pot do študentskega doma. Ko sva vstopile v študentski dom in pristopile do recepcije, pa je sledil že prvi šok. Na recepciji namreč niso razumeli in niti ne govorili angleškega jezika. Še sreča za Daniela, ki je namesto naju, kar sam opravil pogovor in nam nato poročal, kar so na recepciji hoteli povedati. Med drugim je bilo tudi to, da za prvo noč rjuh ne dobimo, saj nismo prišle v uradnih urah k njim.
Res malo šokantno, ampak nekako sva se potolažili. Nato sva prišli do dvigala in pritisnile številko štiri, ki je označevala najino nadstropje. Odprli sva vrata najine sobe in sledilo je resnično razočaranje. Nikakor si nisem predstavljala tako umazane in puste sobe. Pomislila sem, da sem v kakšni vojašnici:). Še sreča, da sem bila zelo utrujena in sem tako lahko hitro zaspala, brez razmišljanj kako bom lahko tu cel semester.
Vendar se je lepota mesta Prage začela šele naslednji dan. Ko sva z Mojco prispeli do naše fakultete, Faculty of Philosophy and Arts, je bilo to resnično najlepše presenečenje. Tako velika univerza, lepo in poslovno oblečeni študentje in študentke, v njej knjižnica v kateri lahko dobiš katerokoli študijsko literaturo, bar v univerzi:), vsepovsod računalniki , itd. Skratka, splačalo se je potrpeti, da si lahko to videl. Zraven naše univerze pa prečudovit Karlov most.
Nisem se mogla nagledati prečudovitih stavb, ki jih je ponujala Praga. S študentom umetnosti smo se vsi Erasmus študentje tudi odpravili na ogled Prage, kjer smo videli predsednikov dom in prelep razgled.
Resnično spoznavanje še drugih študentov pa se je začelo, ko sem pričela s predavanji. Menila sem, da bodo predavalnice ogromne in da se bo v njih kar trlo študentov. Vendar sem se motila. Predavalnice so čisto majhne in v njih največ petnajst študentk in študentov. Taka predavanja so namreč zelo učinkovita, saj se profesor/ica lahko tako posveti vsakemu študentu/ki posebej. Na predavanjih ni nobenega sram povedati svojega mnenja. Zgodi se celo, da profesor manj govori pri uri kot študentje. Gre za resnično dobro sodelovanje, ki se razvije v pravo debato.
Ta teden sem začela tudi s predavanji češkega jezika. Smo zelo mešana skupina, saj je veliko Francozov, Fincev pa tudi Angležev. Oni imajo sicer težko nalogo, saj je njihov jezik čisto drugačen.Vendar se skupaj zato toliko več nasmejimo:).
Po tečaju češčine pa navadno sledi učenje tradicije na Češkem…..PIVO 🙂
Cheers, Katarina
