Lep pozdrav vsem!
Naj začnem s tem, da moje trenutno še kratko bivanje v Pragi, ni vsebovalo tako pogosto poudarjenega »kulturnega šoka« pri izmenjavah. Ne dvomim, da zato, ker smo vsi Slovani. In če ga nisem doživela do sedaj, ga tudi ne bom, nasprotno, zdi se mi, da sem se že nekako prehitro začela asimilirati s češko kulturo …
Glede odhoda iz domovine in prihoda si preberite lep blog Katarine, s katero sva skupaj prišli na najino prvo tovrstno življenjsko dogodivščino. Sama pa naj napišem, da me je zlato mesto naravnost očaralo. Vedela sem, da se v Pragi bohotijo v svetovnem merilu pomembne arhitekturno-kulturne zgradbe, zaradi pomembnih osebnosti (umetnikov, pisateljev, glasbenikov itd.), ampak da je tu tak velik razpon umetnostnih stilov (samo na eni zgradbi!), ki ti res vzamejo dih, se mi ni niti sanjalo … V Pragi enostavno ne moreš tempirano hoditi po ulicah, saj vsaka zahteva, da si vzameš čas, razmisliš o njeni zgodovini, o ljudeh, jo s spoštovanjem občuduješ … in vse te stavbe, detajli, skulpture in zanimive zgodbe … Mesto, kjer bi si vsak zgodovinar, umetnik, glasbenik, filmolog, literat ipd. želel živeti! Sedaj razumem, zakaj je v Pragi »srce esejistike«. Po drugi strani pa je tu tudi raj za vse druge, npr. ekonomiste, samo mesto pa je narejeno tako, da vsak v njem najde, kaj zase. Naj razgibanosti in bogatosti mesta poleg zgodovinskih dejstev in moderne potrošniške družbe (beri: preveč trgovin), ponazorim še s tremi sproščujočimi stvarmi: reka Vltava, griček Petřin in seveda okusno češko pivo. Vse te besede je potrebno doživeti …
Ljudje tu so, morda zaradi vsega opisanega, sproščeni, v primerjavi z nami zelo direktni, vsepovsod (na metrojih, avtobusih, v čakalnicah ipd.) berejo knjige in časopise, včasih se mi zdi, kot bi se jim vstavil čas … Vendar to seveda ni edina »slika« ljudi tu. Za oris še nekaterih lastnosti priporočam ogled češkega filma Samotari. 🙂 Drugače pa sem sama imela z ljudmi tu samo eno slabo izkušnjo – z »za moje pojme psiho« Čehom, študentom ekonomije, ki se je odzval na mojo objavo za »Tandem language exchange«, kjer sem ponudila učenje slovenščine in iskala češkega naravnega govorca. Še dobro, da sem takoj za mojo slabo izkušnjo, ki me je zelo vznemirila, spoznala super Čeha, študenta zgodovine, ki nas je (mene, Katarino in Tomaža, s katerim skupaj obiskujemo učenje češkega jezika) pri prvem srečanju peljal na ogled filma in na pivo, kjer smo diskutirali, tako kot sem si od prvega trenutka tu želela, tudi v »češčini-slovenščini«.
Naj napišem še to, da sem imela v Pragi veliko srečo pri spoznavanju ljudi za svoj študij, saj mi je veliko uporabnih kontaktov posredoval lektor na Filozofski fakulteti in drugi, ki so že imeli stik s Prago. Še sedaj ne morem verjeti, da tu vsi tako zelo velikodušno pomagajo. Zato močno priporočam vsem, ki bodo v Pragi na izmenjavi, naj poiščejo čimveč kontaktov ljudi, ki bi jim za svoj študij kakorkoli prišli prav (S tem mislim predvsem tiste, ki imajo v mislih pisanje diplome, tako kot jaz.). In mislim, da je tu res škoda govoriti samo v angleškem jeziku z Erasmus študenti in imeti znotraj tega krog prijateljev, ampak da je smiselno govoriti in v praksi spoznavati vse slovanske jezike, predvsem pa na svoj način odkrivati slovensko-češke podobnosti. 🙂
Mějte se hezky!
Mojca
