Ola, ola!
Tako je minil še zadnji mesec, žal. Ker nisem imela izpitov, samo seminarske naloge, sem se lahko mirno potepala tudi ta mesec. Večinoma sem bila v Portu pri oceanu, kjer sicer stalno piha, vendar je prijetno, saj ni čutiti prave vročine. Hodili smo na festivale ulične umetnosti ali pa samo uživali. Imam prijatelje s hišo ob morju, tako da je bilo za prenočišče preskrbljeno, včasih pa smo spali na plaži, pod milim nebom.
Vsakič ko sem pomislila, da moram domov, mi je postalo težko pri srcu, saj imam tu čudovite prijatelje, ki stalno visimo skupaj in nam nikoli ni dolgčas. S prijatelji se poslovimo s krokodiljimi solzami, ne rečemo si adijo, ampak ate ja, kar pomeni se vidimo, saj zagotovo pridem nazaj, že oktobra, haha. A počasi se poslavljajo vsi erazmovci. Na koncu še poslovilna žurka, ki je bila ena izmed boljših zabav:).
Pred odhodom domov pa še v Valencio, kjer malo premislim o preteklem življenju in se pripravim na novo v Sloveniji.
Bilo je čudovito, nepozabno in edinstveno. Portugalska je dežela čudovitih ljudi, smeha, pozitivnosti, prelepe narave in kulture, ter polna tradicije, katera upam da se bo ohranila in obranila evreposkemu načinu življenja, ki grozi z enakostjo.
Polna lepih spominov in dobrih prijateljev se vračam dobov.
Ate ja, špela
