Tale objava je že napisana v Sloveniji..na žalost 🙁
V ponedeljek ponoči sva že pripotovale domov, ampak kot vidite časa za pisanje bloga ni bilo, še posebno ne zadnje dni. Najin urnik je bil poln poslovilnih zabav, zadnjih nakupov, sloves od profesorjev in prijateljev itn. Nisva imeli niti minutke miru… nikoli si nisva mislili, da bova skupaj z najino koordinatroko in profesorico potočili par solzic, pa sva jih. Slovo je bilo precej težko, tudi slovo od Turčije. Turčija ti zleze pod kožo in se je težko ločit, ko se zaveš, da ne boš več jezika, govoril s prijaznimi trgovci in natakarji, hodil na vaško tržnico, včasih malo pobarantal, se vozil z dolmušem in še bi lahko naštevala. Vsekakor naju bo še videla, tale najina Turčija. Priporočava vsem, ki kdaj razmišljate o izmenjavi. Kot sva že prejšnjič povedali, je sam program, ki so nama ga sestavili res dober in sva zadovoljni 🙂 Poleg tega pa se navadiš njihove kulture in jezika, včasih se ti dogodi prav kakšna zanimiva pustolovščina, ko se kdo s teboj pogovarja po turško 🙂 tega se je pač tam treba navadit, ljudej so zelo zelo zgovorni.
Najina izmenjava je bila re polna dogodivščin in pozitivnih izkušenj. Želeli sva si narediti še kratko potovanje na vzhod, pa žal nisva dobili podlajšanega dovoljenja za bivanje, zato se drugo leto vračava. Turčija se naju ne bo mogla znebiti. V taki veliki državi se bodo vedno našle znamenitosti, ki jih še nisva obiskali, tako da bo vedno nek razlog da se vrneva.
Še malo o najinem potovnju domov. Sprva sva želeli priti z vlakom, pa se je nekje v Turčiji zrušil nek tunel, tako da sva prišli z avtobusom. 30 ur vožnje, presedanje v Sofiji, zabavno 🙂 še posebej je zabavno ker sva imeli vsaka prtljage skoraj za svojo težo…pa si naju predstavljajte z vsemi nahrbtniki in kovčki. Še dobro, da sva jih nosile le 200 metrov, ampak je bilo še to preveč 🙂 vsekakor priporočava močne moške spremljevalce, ker je šoping v Turčiji obvezna primes 🙂
Takole srečne doma vas pozdravljava, drugič pa še kakšna zgodbica iz najinega spomina…
Vesela sem, da vama je bilo v Turčiji všeč – očitno je vajina Erasmus izmenjava dosegla svoj namen.
Upam, da se za izmenjave v prihodnje odloči čimveč naših študentov … Kar vzpodbudita jih 🙂