Ya soo,

naj vam te kratke, mrzle in snežene dni v Sloveniji popestrim s par vrsticami o moji novi domovini in dogodkih, ki sem jih doživela do sedaj.

Torej, Ciper v januarju … Namesto snega me zunaj pričaka čudovito pomladansko vreme, palme, pomaranče, limone, cvetoče rože … Je lahko še kaj lepšega?

Na otok sem po dvodnevnem potovanju prispela pred tremi tedni. Živim v Lefkosii (gr.) oz. Nicosii (ang.) v študentskem apartmaju, ki je v bistvu čisto pravo družinsko stanovanje v bloku. Delim ga z dvema študentkama, ena prihaja s Španije, druga z Belgije. Super sta! Stanovanje je veliko, svetlo in lepo opremljeno (imamo celo bar v dnevni sobi :)). Drži pa, da tukajšnje hiše niso zgrajene za zimski čas, kar pomeni, da nimamo ogrevanja in da je v tem obdobju ponoči kar hladno. Se tolažimo s tem, da pomlad tako ali tako že trka na vrata.

University of Cyprus se trenutno nahaja na dveh lokacijah: Old campus v bližini mestnega jedra in New campus na obrobju Lefkosie, ki pa ga trenutno še dograjujejo. Vsako uro in pol ju povezuje brezplačen avtobus, vožnja traja približno 20 minut. V obeh kampusih imajo vse, kar študenti potrebujejo: od knjižnice, računalnikov, ki jih lahko uporabljajo do desetih zvečer in kjer si lahko tudi brezplačno printajo izročke (za uporabo računalnikov je potrebno posebno geslo, ki ga dobiš ob registraciji – naj omenim, da smo se nekaj časa že resno spraševali, ali bomo prej dobili to geslo ali bo prej konec izmenjave), menze, športnih igrišč oz. dvoran (za študente uporaba brezplačna), do varnostnika, zdravstvene pisarne itd.

Če me vprašate, kateri kampus je lepši, se res ne morem odločiti. Old campus s palmami pri vhodu, čudovito obokanimi starimi stavbami, kapelico na sredini, dolgimi hodniki in majhnimi predavalnicami ali New campus z modernimi stavbami, vodometom, zanimivim trikotnim platnom in prostornejšimi predavalnicami. Vsak ima svoj čar.

Skoraj vsi na univerzi odlično govorijo angleško, tako da s komunikacijo ni problemov. Problemi so le z napisi, obrazci, voznimi redi avtobusov, imeni in kodami predmetov, urniki itd., ker so vsi le v grščini. Glede na to, da je trenutno tu kar precejšnje število tujih študentov (okrog 70, prejšnji semester pa 130), bi bila logična rešitev prevod teh dokumentov. Ah, kje pa. Njihova rešitev? Vsakemu tujemu študentu posebej razložijo, prevedejo in napišejo po angleško… Verjetno vam je sedaj jasno, zakaj zamude pri vsem. Zanimivo je tudi dejstvo, da je kar večina tujih študentov prava, menedžmenta, arheologije itd. »oproščena« vseh predavanj in izpitov, ker jih pač ne bodo izvajali v angleščini. Ob koncu semestra morajo le oddati esej o temi, ki si jo izberejo. Posledično se njihovo življenje trenutno vrti le okoli ene same besede: žuuuur. 🙂

Naj naštejem še par stvari, ki so mi še posebej zanimive:

• tukajšnji študentje lahko na univerzi tudi delajo (pomoč v pisarnah, pri računalnikih itd.) po osem ur na teden in zaslužijo 341 evrov na mesec. No, delo študenta v pisarni, ki smo jo morali obiskati na začetku, je ob začudenih pogledih vseh prisotnih tujih študentov vključevalo tudi zvijanje tobaka na delovni mizi in sproščeno povabilo, naj se kar usedemo na njegov in tajničin stol in kar sami počakamo v pisarni, medtem ko bo on zunaj pokadil cigareto; 🙂
• študentje si pred predavanjem stole z majhno mizico na njih kar sami premikajo po učilnici in tako ne sedijo v vrstah ampak kar prosto po predavalnici;
• po tleh v predavalnici ležijo raznorazni papirčki in papirji (tudi velikosti A4) in to, kot zgleda, nobenega ne moti, ker jih že par tednov nihče ne pobere.

Študentje na izmenjavi prihajajo iz veliko držav: Finske, Nizozemske, Belgije, Latvije, Litve, Anglije, Irske, Nemčije, Češke, Poljske, Francije, Španije, Italije, Grčije itd. Tukajšnji študentje, ki so tudi sami izkusili izmenjavo, so nam pripravili Erasmus srečanje, na katerem so predstavili univerzo, nas seznanili z dogodki, ki jih bodo organizirali za nas, in nas pogostili s tipičnimi ciprskimi sladicami. Priznam, da je bilo to srečanje nekaj res izjemnega. Na istem kraju in ob istem času skupaj toliko ljudi različnih narodnosti, katerim je bilo na začetku skupno le to, da smo se odločili za izmenjavo na Cipru. Ko pa smo ob prijetnem klepetu odkrivali naše kulturne, jezikovne, študijske in druge razlike, smo ugotovili, da smo si kljub razdalji, ki nas je prej ločevala, zelo podobni in da bomo skupaj preživeli en resnično nepozaben semester.

Vsem, ki to berete in boste z mano še naprej delili to čudovito izkušnjo, pošiljam sončen pozdrav s Cipra.

Barbara